Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

V Kostanjevici na Krki smo obiskali cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina Jožeta Gorjupa.

Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.

Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.

V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.

Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov.

Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja

Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja

Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let.

Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča

Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav

Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932

Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932.

Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa

Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici

Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici

Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja

Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve

Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja

Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932

Čebelnjak z lastnim vrtom 

Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca.

Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina

Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije

Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945.

Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje

France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo.

Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ...

Nihče pa se ni odrekel "dolenjski pici", ki ji pravijo lop na cop. Seveda je bil odličen.



Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in slikar Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Vir: voden ogled

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.

galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog

Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Kostanjevica na Krki, je edino slovensko mesto, ki leži na otoku. Na otok vodita dva glavna, lesena mostova, kasneje so na sredini otoka postavili še dva stranska, ki povezujeta otok z novejšim delom mesta pa tudi s travniki in polji onkraj Krke.

Mestne hiše, vile in gospodarska poslopja so nanizani ob dveh glavnih in vzporednih ulicah. Ulica talcev in Oražnova ulica, nekoč Veliki in Mali plac. Na severni strani otoka stoji najstarejša stavba v Kostanjevici na Krki. To je cerkev sv. Jakoba, ki sega v začetek 13. stoletja. Na južni strani je še ena, manjša, cerkev sv. Miklavža.

Po obeh ulicah se lahko krožno sprehodimo in občudujemo profano in sakralno dediščino mesta

Idilična narava ob reki Krki, na Dolenjskem

Kostanjevica na Krki je majhno mesto na otoku. S kopnim jo povezujejo čudoviti leseni mostovi.

Kolo zaigrajmo ... Ples dreves in Forma viva. Skulptura se imenuje "Drevesni krog za Brigito" in je delo, v Švici rojenega umetnika, z imenom, Heiner Richner. Skulptura je bila ustvarjena leta 1984. Drevesa so zasadili kasneje, tako je dobila Brigita še večji poklon narave. Čeprav ne vemo za katero Brigito gre :) (vir: galerija-bj.si)

Župnijska cerkev sv. Jakoba je častitljive starosti. Postavili so jo grofje Spanheimski, na začetku 13. stoletja.

Sprva romanska cerkev sv. Jakoba. je skozi stoletja spreminjala svoj slog. Danes najdemo v njej baročne oltarje in poslikave pa tudi elemente gotike.

O romanskih temeljih cerkve sv. Jakoba, priča stranski, kamniti vhodni portal, ki je bil zgrajen na začetku 13. stoletja. Freska prikazuje Kristusa v sarkofagu, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Ocenjujejo, da je bila narejena v začetku 15. stoletja.

Bogato izklesan glavni vhodni portal v cerkev sv. Jakoba

Leseni kip sv. Jakoba, stoji pred glavnim vhodom v cerkev

Baročni, glavni oltar, je imel na sredini kip sv. Jakoba, danes je tu Brezmadežna. Ob njej sta kipa sv. Petra in Pavla.

Freska v ladji je bila naslikana v prvi polovici 20. stoletja

Zadnja večerja, freska v prezbiteriju

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja iz sredine 18. stoletja. Sprva je stal v samostanski cerkvi. Ko so leta 1786. samostan razpustili, so oltar prenesli v cerkev sv. Jakoba

Tudi drugi stranski oltar, posvečen Antonu Padovanskemu, je sprva stal v samostanski cerkvi.

Zanimiva namestitev orgel, ki stojijo na zunanji strani korne ograje

Del reliefnega Križevega pota

V stranski kapeli stoji črni oltar sv. Antona Puščavnika. iz 17. stoletja. Ob njem stojita sv. Bernard in sv. Frančišek Asiški

Kostanjevica na Krki, je dobila mestne pravice že leta 1252. Simpatično mestece na otoku, ima danes dve glavni ulici, ob katerih so nanizane hiše in gospodarska poslopja. Precej hiš je lepo obnovljenih in vzdrževanih, kar nekaj jih na polepšanje še čaka

Na pločniku sem srečala zelo hudo sprehajalko, pasme pitbull. Po nekaj prijaznih besedah, je bila kužika že v položaju "čohaj me". Toliko o hudih pasmah :) 

Ulica talcev, nekoč Veliki plac. Tu je javni vodnjak, kapelica Matere Božje, v zeleni hiši je bila nekoč kovačnica, lepo obnovljena, enonadstropna hiša pa je Ivina hiša, največja meščanska hiša na otoku, v kateri je danes hostel

Detajl Ivine hiše, z bogato reliefno dekoracijo, ki je bila zgrajena leta 1878. kot vila Castanea. V njej je bila nekoč gostilna, danes pa je tu hostel.

Meščanska vila Colarič iz prve polovice 20. stoletja stoji na Ulici talcev. Urbanistično zasnovo Kostanjevice na Krki tvorita dve vzporedni ulici, Ulica talcev, nekdaj Veliki plac in Oražnova ulica, nekdaj Mali plac. 

Hiša na Ulici talcev 8, je rojstna hiša Jožeta Gorjupa. Bil je slikar, kipar in grafik. Njegova dela si lahko ogledamo na stalni razstavi v galeriji Božidarja Jakca, v nekdanjem cistercijanskem samostanu. 

Na vsaki strani Kostanjevice na Krki, stoji leseni most in cerkev. Na južni strani otoka stoji manjša cerkev sv. Miklavža, ki jo pisni viri prvič omenjajo davnega leta 1581. 

Dvoriščna stran hiše z arkadnima hodnikoma. Hiša stoji na današnji Oražnovi ulici in je rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zdravnika in dobrotnika. V Ljubljani ga poznamo po Oražnovem domu, ki stoji na Wolfovi ulici. Čudovito baročno palačo, je dr. Ivan Oražen podaril Medicinski fakulteti, v njej je danes dom študentov medicine.

Pred rojstno hišo, stoji na visokem kamnitem podstavku, kip glave dr. Ivana Oražna, delo kiparja Staneta Jarma, ki smo ga spoznali na izletu v Kočevje.

Fontana na Oražnovi ulici, pred nekdanjim dvorcem, danes je tu Lamutov salon

Kostanjeviški dvorec, v obliki črke L. Najstarejši trakt, stoji vzporedno z reko Krko in sega v 16. stoletje. Leta 1667. so dvorec kupili cistercijanci, ki so, v 18. stoletju, dozidali krajši trakt in kapelo sv. Ane. Po ukinitvi samostana, je leta 1793. dvorec kupila mestna občina. V njem so uredili župnišče in šolo. Leta 1958. so v krajšem traktu uredili Lamutov likovni salon, ki obstaja še danes.

Zanimivi kostanjeviški portali

Niz pritličnih hiš ob Oražnovi ulici

Nemški ovčar, lušten in prijazen, a v prvi vrsti čuvaj dvorišča in hiše

Leseni Tercijalski most, je izdelan iz lesa nekdanje tovorne žičnice. To so, po drugi svetovni vojni, odpeljali v Bosno. Še dobro, da so vsaj les pustili. Most stoji na sredini otoka in Oražnovo ulico povezuje z novejšim delom Kostanjevice.

Hiše, ki so bile ob Krki, so imele svoja brodišča, lasten privez za čoln. Tisti, ki so bili v notranjosti otoka, so brodišča uporabljali po dogovoru. 

Jasmin, dišeči grm krasi kostanjeviške vrtove

Ena redkih vil, v Kostanjevici na Krki, je Bertollijeva hiša s secesijskim okrasjem. Vilo je postavil domačin s furlanskimi koreninami, Vincenc Bertoli, leta 1906. Lepotica je trenutno v bolj žalostnem stanju. Lepo bi bilo, če bi lepotico strokovno obnovili in ji povrnili nekdanji sijaj, ampak, saj vem, denar :(


Povezano:

Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev in Forma viva

Vir: voden ogled mesta
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2015, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 218
Zloženka, Kostanjevica na Krki, mesto na otoku, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine