Samostanska cerkev, v
Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške
Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.
 |
| Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli. |
 |
| Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. |
 |
| Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena. |
 |
| Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo. |
 |
| Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi |
 |
| Snop stebrov v samostanski cerkvi |
 |
| Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. |
 |
| Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616. |
 |
| Križno obokan strop v stranski ladji |
 |
| Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje |
 |
| Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve |
 |
| Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si) |
 |
| Na lesenem deblu izklesani obrazi |
 |
| Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573. |
 |
| Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca |
 |
| Detajl lesene skulpture, Matija Gubec. |
 |
| Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si) |
 |
| Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013) |
 |
| Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki |
 |
| Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011) |
 |
| Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu. |
 |
Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)
Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac
Vir:
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015
|
