Velenje, staro in novo mestno jedro

Velenje, mesto v Šaleški dolini, je najbolj prepoznavno po rudniku in tovarni Gorenje. Poleg Nove Gorice, ga imamo za najmlajše mesto v Sloveniji. Toda mlado mesto ima tudi svoje staro mestno jedro, ki se je kot trg pojavilo v pisnih virih že leta 1275. To je današnji Stari trg s cerkvijo Matere Božje in hišami, ki strnjene oklepajo grajski hrib.
Tudi Velenjski grad je začel nastajati v tem času. Skozi stoletja se je širil, dograjeval in spreminjal svoj videz. Zadnja, ki sta grad predelala sta bila Karl in Bianca Adamovich, ki sta zgradila tudi veliko vilo ob vznožju grajskega hriba in na začetki starega trškega jedra. V razkošnih grajskih sobanah je bilo veliko lepega pohištva in opreme. Po drugi svetovni vojni so ostale samo sobane. V njih se je naselil Muzej Velenje z zanimivimi stalnimi in občasnimi razstavami.
Danes je Velenje lepo urejeno modernistično mesto, tako urbanistično kot arhitekturno. Velike zasluge gredo nekdanjemu direktorju rudnika Nestlu Žganku. Ta se je odločil, da bodo za rudarje, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo, zgradili svetla stanovanja, okoli stanovanjskih blokov pa bo veliko zelenic in parkov. Ta idilična zamisel mu je tudi uspela. In to kljub ostremu nasprotovanju takratnega državnega vodstva, ki je trdilo, da rudarji pa res ne potrebujejo tako razkošnih stanovanj. Velenjčani so svojemu dobrotniku in človeku z veliko empatije, postavili spomenik na Titovem trgu.
Za sprehod po modernističnem Velenju priporočam vodnik "Velenje - Sprehod skozi mesto moderne", avtor je Rok Poles.

Zasnova Velenjskega gradu je iz 13. stoletja. Tekom stoletij se je grad širil, dobil obrambno obzidje, celo dvojno pa tudi več obrambnih stolpov. Grad stoji na 66 m visokem griču.

V stavbi s stopničastim čelom so bili nekoč hlevi. Danes je v hlevu samo mastodont. Velenjski grad je imel tudi notranje obrambno obzidje. 

Okrogli grajski stolp s konzolnim vencem. Na njem je niz strelnih lin in izlivnic za smolo.

Kamnit vhodni portal

Grba Karla in Biance Adamovich, predzadnja lastnika Velenjskega gradu. Na heraldični tabli je letnica 1858, ko sta grad prenovila. Zadnji lastnik gradu je bil grof Coronini - Kromberk. Kupil ga je leta 1918. Grad je bil v njegovi lasti vse do druge svetovne vojne. Danes je v njem muzej.

Arkadno dvorišče in arkadni hodnik v nadstropju Velenjskega gradu.

Trgovina iz začetka 20. stoletja. Nekaj malega je tudi iz 21. 😊

Kamniti vodnjak na arkadnem dvorišču Velenjskega gradu. Vodnjak je imel cisterno v katero je tekla voda z grajske strehe

Kamnito stopnišče

Na Velenjskem gradu, ki je danes mestni muzej s številnimi zbirkami, imajo tudi prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja. Takrat so uporabljali leseno igralo, ki bi mu danes lahko rekli fliper 

Hladilna skrinja

Kavni mlinček ali bolje rečeno mlin 😎

Umetelno izrezljano leseno ogrodje glasbene skrinje

Prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja

Točilni pult

"Delu čast in oblast". Je še tako! 😎

Danes je v Muzeju Velenje, na Velenjskem gradu, na ogled postavljeno kar nekaj stalnih muzejskih zbirk. Med njimi je zbirka kiparja Cirila Cesarja, rojenega leta 1923. v Mozirju

Na železnih vratih, ki vodijo v notranjost gradu, so približno meter visoka vratca, skozi katera so vstopali in izstopali ljudje, ne da bi odpirali velika in težka vhodna vrata. Na vratcih je strelna lina

Pogled z Velenjskega gradu na novo Velenje

Grajska kapela ima na portalu letnico 1660.

Detajl kamnitega portala grajske kapele z letnico 1660.

Nad tunelom stoji ostanek gradu Šalek. Po njem je dobila ime Šaleška dolina. Grad se prvič omenja že leta 1287. Kar je ostalo od gradu je večnadstropni, trioglati stolp, kar je redkost na Slovenskem. 

Dovozna pot med notranjim in zunanjim obrambnim obzidjem.

Smučarske skakalnice ob Velenjskem gradu. Na starih razglednicah je videti, da je bil nekoč, ob vznožju današnjih skakalnic, lepo urejen park

Stojan Batič, Onemele puške, Titov trg Velenje, 1971.

Fontana in spomenik kiparja Stojana Batiča z naslovom Onemele puške iz leta 1971. Skulptura je simbol Miru. Navzdol obrnjene puške prehajajo v človeške figure. Na plošči ob fontani so vklesana imena 668 padlih borcev in žrtev fašizma v Velenju med drugo svetovno vojno.

Rudarska stolpnica je zgrajena v 60-ih letih 20. stoletja po načrtih arhitektov Mirana Miheliča in Ilije Arnautoviča. Leta 1962. so postavili pet takih stolpnic v Savskem naselju v Ljubljani. Poznamo jih kot Savske stolpnice. Rudarska stolpnica v Velenju ima en dodatek. Na strehi je, okoli strojnice dvigala, oblikovan rudarski Srečno in rudarski znak

Kulturni dom na Titovem trgu je avtorsko delo Plečnikovega študenta, arhitekta Otona Gasparija (1911-1991). Kulturni dom v Velenju so zgradili leta 1959. Ob njem je najnovejša pridobitev mesta, solarna polnilnica mobilnih naprav.

Reliefna mreža na pročelju Doma kulture je delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1960. Imenuje se Muze umetnosti. Predstavlja glasbeno, dramsko in likovno umetnost.

Kip Mati z otrokom je ustvaril kipar Stojan Batič Postavljen je ob Galeriji Velenje.

Velenjčani svojega Tita ne dajo. Za impozantni spomenik, ki meri kar 628 cm, so denar prispevali prebivalci in takratne družbenopolitične organizacije. Kip je delo kiparja Antuna Augustinčiča. Postavili so ga leta 1977.

Nestl Žgank (1909-2004) je bil direktor velenjskega rudnika, od leta 1950-1965 in človek z veliko empatije. Pravijo mu tudi oče Velenja. Bil je pobudnik gradnje lepih in svetlih bivališč za rudarje in njihove družine. To je bilo v nasprotju z "vizijo" takratnih vodilnih politikov, ki so zahtevali gradnjo kolonij in barakarskih naselij, kajti rudarji so prišli od drugod in so tu le začasno zato res ne potrebujejo tako modernih stanovanj. Nestl Žgank ni odstopil od svoje vizije in začelo je nastajati modernistično zasnovano Velenje. Leta 2009. so na Titovem trgu postavili spomenik kjer Nestl Žgank stoji ob maketi Velenja. Spomenik je ustvaril kipar Boštjan Drinovec, rojen leta 1973. v Ljubljani. 

Vila Bianca je bila zgrajena leta 1855. ob vznožju Velenjskega gradu. Ime je dobila po grofici Bianci Adamovich, ki je v njej živela v 19. stoletju. Ob vili je velik, ograjen park. Danes je v njej TIC, galerija, dvorane za različne razstave in prireditve pa tudi gostinska dejavnost je dobro zastopana s prijetnim lokalom imenovanim Bianca Gurmanka 😎

Vila Bianca stoji ob vznožju grajskega hriba. Ob njej so speljane stopnice do gradu.

Hiša na Starem trgu 2 je bila zgrajena v začetku 19. stoletja. Preuredili so jo konec 19. stoletja. Visoko pritlično hišo krasi dvoramno stopnišče s kovano ograjo. Hiša ima poudarjen osrednji del s pilastri in biforo v trapezno oblikovanem strešnem čelu

Nadstropna hiša, na Starem trgu, iz druge polovice 19. stoletja

Pritlična hiša s strmo dvokapno streho na čop in podstrešjem je zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1860, ko so hišo prenovili. 

Velenje, Stari trg, staro mestno jedro, strnjeno ob grajski hrib. Velenje se kot trg omenja že leta 1264. 

Simpatična pritlična hiška z baročno zasnovo iz 18. stoletja. V 19. st. so jo prenovili. Frčade so verjetno najnovejša pridobitev. 

Arkadni hodnik palače na Starem trgu

Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje stoji na manjši vzpetini v starem mestnem jedru Velenja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1477. 

Zvonik župnijske cerkve Karmelske Matere Božje z zvonasto streho in hiši na Ljubljanski cesti, iz začetka 20. stoletja


Enodnevni izlet na Štajersko:


Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
Rok Poles, Velenje Sprehod skozi mesto moderne, Mestna občina Velenje, 2013
dr. Ivan Stopar, Velenjski grad
RNKD
zloženke TIC Velenje

Grad Hrastovec v Slovenskih goricah

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah smo začeli na gradu Hrastovec. Stoji na manjši vzpetini v istoimenskem naselju in spada pod občino Lenart. Po nekaterih virih se grad omenja že leta 1255. Današnjo podobo je "zakrivila" štajerska plemiška rodbina Herberstein, ob pomoči arhitektov iz Gradca, italijanskega rodu. To sta bila Domenico della Tore in Giovanni Pozzo. Danes ima grad nepravilno obliko peterokotnika. Grajsko dvorišče s parkom in kamnito fontano obkroža pet, dvonadstropnih traktov in obrambnih stolpov. Na grajsko dvorišče vstopamo skozi renesančni portal z letnicama 1616. in 1655. Na njem so tudi ohranjene odprtine starega dvižnega mostu. Čez nekdanji obrambni jarek so kasneje zgradili kamniti most. Vhodni trakt je tudi najstarejši del gradu.

Najbolj znani lastniku gradu Hrastovec  je bila plemiška družina Herberstein. Družina, ki je imela razkošno palačo tudi v Gradcu, je bila lastnica gradu v dveh obdobjih, od leta 1481. do 1802. in od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Bili so tudi veliki častilci umetnosti, predvsem slikarstva. Umetniške slike so visele po celem gradu. Veliko se jih je ohranilo in jih danes hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj in Maribor. Tudi stene in stropi v gradu so bili bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. Mi smo si ogledali slavnostno dvorano v nekdanjem imenitnem palaciju, ki ima stene poslikane s krajinami, strop pa je bogato okrašen s štukaturo in poslikan z mitološkimi prizori. Poleg palacija je baročna kapela sv. Križa iz leta 1668, ki je prav tako poslikana in okrašena s štukaturo.

Danes je v gradu socialno varstveni zavod, zato je ogled možen le v organiziranih skupinah in ob predhodnem dogovoru z vodstvom zavoda.

Glavni renesančni portal in vhod na grajsko dvorišče, Ohranjeni sta tudi odprtini za verigo dvižnega mostu.

Stara kovinska vrata na glavnem portalu

Ovčice pozirajo. Za njimi pa čudovita kulisa, Slovenske gorice

Starejši, južni del gradu Hrastovec z novejšim kamnitim mostom in dvema, okroglima stolpoma

Kamniti prestol in kamnita klop pred vhodom v grad Hrastovec

Grb plemiške družine Herberstein 

Grajsko dvorišče krasijo veliki cvetlični lonci

Baročno stopnišče na gradu Hrastovec

Kamniti portal z mrežasto kovinskimi vrati

Nekdanja grajska baročna kapela in eden od ohranjenih baročnih portalov

Na grajskem dvorišču je park z drevesi, s kvadratno fontano in z zanimivo oblikovanimi klopmi 

Poslikan strop v slavnostni dvorani gradu Hrastovec

Strop je poslikan z mitološkimi motivi

Strop slavnostne dvorane krasi bogata štukatura v obliki angelčkov in različnih cvetličnih motivov.

V središču poslikanega stropa je speča Venera

Kapela sv. Križa z grbom družine Herberstein. Na portalu je letnica 1668.

Črni oltar v baročni kapeli sv. Križa, na gradu Hrastovec

Tudi kapela sv. Križa, iz leta 1668, je bogato poslikana in okrašena s štukaturami

Sv. Anton Padovanski z Jezuščkom. Poslikava stene na koru kapele sv. Križa

Baročna niša z oknom od koder je plemiška družina spremljala mašo v kapeli sv. Križa

Baročni kropilnik

Baročni okvir

Grad Hrastovec, kot ga vidimo danes, je nastal v prvi polovici 18. stoletja, ko je plemiška družina Herberstein grad prezidala v čudovit baročni dvorec. Grad ima pet traktov, na vogalih pa tri okrogle obrambne stolpe in dva pravokotna. Družina Herberstein je bila lastnica gradu od leta 1481. do 1802. in potem še enkrat od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad nacionaliziran. Ob vznožju gradu je grajski ribnik.


Povezan izlet, Slovenske gorice:

Spodnja Voličina

Lenart v Slovenskih goricah

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Ivan Jakič, Sto gradov na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana 2001

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988