petek, 01. november 2013

Plečnikove Žale

Plečnikove Žale delujejo kot ograjeni park, v katerega stopimo skozi orjaški slavolok, z dvojnim kipom, Jezusa in Marije, na vrhu. Kipa sta delo slovenskega kiparja Borisa Kalina. Skozi gozd stebrov pridemo do molilnice z baldahinom, ki je osrednja kapela Plečnikovih Žal. V parku so enojne in dvojne kapele, v beli barvi in obdane z zelenjem. Poimenovane so po ljubljanskih cerkvah, zgrajene pa v različnih arhitekturnih slogih, od tumulusa, antičnega svetišča pa do bizantinskega sloga. Poleg kapelic so v parku tudi klopi, vodnjak in različna znamenja, zaključuje pa ga podolgovata zgradba, ki je v zgornjem, zunanjem delu poslikana s svetniki in svetopisemskimi prizori. Med njimi je slikar Slavko Pengov naslikal tudi mojstra, arhitekta Jožeta Plečnika.


Vhod na Plečnikove Žale, veličastni slavolok z dvojnim kipom Jezusa in Marije. Množica stebrov ponazarja gozd, skozi katerega stopimo v park

Molilnica z baldahinom 

Vse kapelice, na Plečnikovih Žalah, so bele in obdane z drevesi in zelenjem

Dodajte napisKapelica sv. Janeza je v arhitekturnem slogu "malo mešano", mešanica grškega templja, z egipčanskim pridihom.

Poslikava kapelice z liki svetnikov.


Mizarske delavnice, pravokotna zgradba z vogalnimi stebri, pritličje je obloženo s kamni, zgornji del pa je poslikan s svetniki in svetopisemskimi prizori, slikarja Slavka Pengova


Slikar Slavko Pengov, je med svetniki upodobil tudi arhitekta Jožeta Plečnika

Kapelica Adam in Eva, je posvečena neverujočim

Dvojna kapelica Sv. Jurija ter Sv. Cirila in Metoda, z okrasno rozeto na oknu


Kip ob polkrožnem oknu je delo kiparja Alojzija Kogovška

Dvojna kapela, s polkrožno streho, spominja na rimske terme.

Plečnikove Žale so zasnovane kot ograjen park z drevesi, zelenjem, vodnjakom, znamenji ...

Vodnjak pred Plečnikovo kapelico

Plečnikova molilnica na Žalah, detajl

Kapelica sv. Ahaca ima prav posebno obliko. Tumulus oziroma gomila, grajena iz kamenja in zemlje.

Dvojna kapelica sv. Jakoba in Marije


Register nepremične kulturne dediščineVir: dedi.si


Ni komentarjev: