Plečnikove Žale delujejo kot ograjeni park, v katerega stopimo skozi orjaški slavolok, z dvojnim kipom, Jezusa in Marije, na vrhu. Kipa sta delo slovenskega kiparja Borisa Kalina. Skozi gozd stebrov pridemo do molilnice z baldahinom, ki je osrednja kapela Plečnikovih Žal. V parku so enojne in dvojne kapele, v beli barvi in obdane z zelenjem. Poimenovane so po ljubljanskih cerkvah, zgrajene pa v različnih arhitekturnih slogih, od tumulusa, antičnega svetišča pa do bizantinskega sloga. Poleg kapelic so v parku tudi klopi, vodnjak in različna znamenja, zaključuje pa ga podolgovata zgradba, ki je v zgornjem, zunanjem delu poslikana s svetniki in svetopisemskimi prizori. Med njimi je slikar Slavko Pengov naslikal tudi mojstra, arhitekta
Jožeta Plečnika.
|
Vhod na Plečnikove Žale, veličastni slavolok z dvojnim kipom Jezusa in Marije. Množica stebrov ponazarja gozd, skozi katerega stopimo v park |
|
Molilnica z baldahinom |
|
Vse kapelice, na Plečnikovih Žalah, so bele in obdane z drevesi in zelenjem
|
|
|
Dodajte napisKapelica sv. Janeza je v arhitekturnem slogu "malo mešano", mešanica grškega templja, z egipčanskim pridihom. |
|
Poslikava kapelice z liki svetnikov. |
|
Mizarske delavnice, pravokotna zgradba z vogalnimi stebri, pritličje je obloženo s kamni, zgornji del pa je poslikan s svetniki in svetopisemskimi prizori, slikarja Slavka Pengova
|
|
|
Slikar Slavko Pengov, je med svetniki upodobil tudi arhitekta Jožeta Plečnika
|
|
|
Kapelica Adam in Eva, je posvečena neverujočim |
|
Dvojna kapelica Sv. Jurija ter Sv. Cirila in Metoda, z okrasno rozeto na oknu |
|
Kip ob polkrožnem oknu je delo kiparja Alojzija Kogovška
|
|
|
Dvojna kapela, s polkrožno streho, spominja na rimske terme. |
|
Plečnikove Žale so zasnovane kot ograjen park z drevesi, zelenjem, vodnjakom, znamenji ... |
|
Vodnjak pred Plečnikovo kapelico
|
|
|
Plečnikova molilnica na Žalah, detajl |
|
Kapelica sv. Ahaca ima prav posebno obliko. Tumulus oziroma gomila, grajena iz kamenja in zemlje. |
|
Dvojna kapelica sv. Jakoba in Marije |
Register nepremične kulturne dediščineVir: dedi.si