Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Stara slovenska vas Suha pri Škofji Loki, na Gorenjskem, poseduje tak biser, da po moje, tja hodijo na romanje, vsi umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke pa še vsi laični ljubitelji umetnosti in vsega lepega.
Ta biser je cerkvica sv. Janeza Krstnika oziroma, bolje rečeno, njen dvoranski prezbiterij z zelo dobro ohranjenimi srednjeveškimi freskami Jerneja iz Loke. Križno obokan strop, stene in slavolok, vse je poslikano do zadnjega milimetra. Stene pripovedujejo svetopisemske zgodbe o Mariji in Jezusu, apostolih, svetnikih, angelih ... kot odličen srednjeveški strip. V drugi polovici 17. stoletja, so gotske oltarje zamenjali baročni, po tedanji modi pač. Glavni zlati oltar, s podobo Janeza Krstnika in Jezusa pri krstu in dva pozlačena stranska oltarja. Eden je posvečen sv. Petru in Pavlu, drugi pa Mariji. Cerkev ima eno ladjo, ki pa je v primerjavi s prezbiterijem, kot dan in noč. V njej so klopi, enostaven kor z orglami, stene pa so prazne. Tako se zdi, kot da stopamo skozi noč in ko stopimo skozi slavolok, nas oblije svetloba v vseh božjih barvah :)

Dvoranski prezbiterij, gotske cerkve sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki, je poslikan do zadnjega milimetra.

Glavni baročni zlati oltar in tabernakelj. Osrednji prostor zavzemata sv. Janez Krstnik in Jezus pri krstu. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.

Tudi oba stranska oltarja sta pozlačena in zgodnjebaročna. Stojita ob slavoloku. Na levi strani je oltar Marijinega oznanjenja iz leta 1643 ...

... na desni strani pa je baročni oltar sv. Petra in Pavla, iz leta 1652.

Cerkvene klopi v enoladijski cerkvi

Srednjeveške freske v prezbiteriju so zelo dobro ohranjene. 

Freske na stenah prezbiterija, prikazujejo apostole, po trije skupaj, šest na vsaki strani glavnega oltarja.

Poslikava spodnjega dela v prezbiteriju

Cerkvena gotska okna, krasi čudovit vitraž. 

Poslikave na križno obokanem stropu prezbiterija. V središču je sklepnik s Kristusovo podobo

Na severni strani so ohranjene freske vseh šestih apostolov: Peter in Pavel, Jakob, na zgornji sliki: Simon, Janez, Jernej. Freske so nastale med leti, približno od 1440 do 1450. Apostoli na južni steni, so imeli manj sreče. Zaradi vgradnje novega okno, so trije popolnoma izginili, zaradi vrat, ki vodijo v zvonik pa so trije ohranjeni samo do polovice. 

Sv. Mihael z mečem in tehtnico, angeli, sonce ... Kar se poslikave tiče, je eden lepših gotskih prezbiterijev na Gorenjskem

Freska, nad glavnim vhodom, pripoveduje legendo o smrti Janeza Krstnika, iz prve polovice 16. stoletja. Je delo slikarja Jerneja iz Loke

Zvonik so zgradili leta 1737.

Zunanji slavolok s fresko in lopa pred glavnim vhodom v cerkev


Podobno: Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ...

Vir: predavanje umetnostne zgodovinarke

zupnija-suha.net

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Na izletu, na Kočevsko, smo se ustavili tudi v Kočevski Reki in obiskali novodobno cerkev sv. Janeza Krstnika in tamkajšnjega župnika. Ogledali smo si cerkev, ki je bila posvečena leta 1999. Prejšnjo, baročno cerkev, so odstranili po drugi svetovni vojni. Na srečo se je ohranilo vsaj nekaj dragocenih kipov, ki krasijo novo cerkev, skupaj z novimi, lesenimi kipi in skulpturami, akademskega kiparja, Staneta Jarma in vitraži, slikarja Marka Jermana.
Enoladijska cerkev s prosto stoječim zvonikom, tako združuje preteklost in sedanjost. Je zanimiva in vredna ogleda.

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki. Posvetili so jo leta 1999, postavili pa na mestu, kjer je stala baročna cerkev. Slednjo so, kot navaja zloženka Župnijskega urada in Krajevne skupnosti Kočevska Reka, nasilno podrli 25. in 26. januarja 1954.

Kočevska Reka je vas oziroma manjše naselje, ob vznožju Goteniškega Snežnika. 

Novo cerkev sv. Janeza Krstnika, krasijo leseni kipi in skulpture, akademskega kiparja, Staneta Jarma pa tudi nekaj baročnih kipov, ki so se na srečo še ohranili

Vitraž za Križanim, predstavlja posodo in kelih

Dve polkrožni okni je poslikal slikar Marko Jerman.

Kor in orgle. Enoladijska cerkev nima stropa, zato so lepo vidni leseni tramovi in podstrešje. Načrt za cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki, je izdelal arhitekt Janez Gomboc.

Kip, ki je preživel "pokol" baročne cerkve

Drugo, polkrožno, poslikano okno

Oltarna miza

Govorniški pult z lesenimi kipi treh deklet, ki pojejo

Baročni kip angela in pet postaj Križevega pota

Manjši kipec v kotu cerkve

Delček Križevega pota v lesu. Akademski kipar, Stane Jarm.

Tabernakelj

Več kot 400 let star oreh. Po besedah župnika, ga je napadla žled. Upam, da si opomore. Tam kjer je nekoč stala baročna cerkev, so leta 1961, postavili spomenik in uredili grobnico za padle v drugi svetovni vojni

Podobno: Cerkev sv. Frančiška v Piranu

Vir: župnik na Kočevski Reki

zloženka: Župnija sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Tržiška ali Pollakova kajža

Pollakova, Tržiška ali Zgornja kajža. Tri imena, ki se uporabljajo za čudovito klasicistično palačo, ki stoji v Tržiču, na Muzejski ulici 11. Zgradili so jo po velikem požaru, ki je zajel Tržič, leta 1811, zato ima tudi Zgornja kajža železna polkna in vrata, kot je zahteval odlok, ki so ga izdali po požaru.
Prvi lastnik palače je bila usnjarska družina Pollak. V kleti so ustanovili delavnico za izdelovanje bombažnega blaga in barvarno. Posebej uspešni in znani so bili po modrotisku.
V prvem nadstropju palače, so bili bivalni prostori, danes so tu različne muzejske zbirke. V drugem nadstropju je bil salon, namenjen poslovnim in družabnim dogodkom. Tudi danes je namembnost salona podobna, v ostalih prostorih pa je razstavljena zbirka starega pohištva. Pod streho je bila podstrešna sušilnica, za sušenje blaga in usnja.
Zadnja lastnica kajže, ki je v resnici ogromna palača, je bila Rudolfina Pollak. Ta je leta 1956. palačo podarila Tržiškemu muzeju, ki v njej domuje še danes.

Vitraž na oknu, v drugem nadstropju Tržiške kajže

Ob ohranjenih vodnih rakah, v Tržiču, stoji mogočna, klasicistična palača iz prve polovice 19. stoletja, čeprav ji pravijo kajža, v kateri je bila nekoč Pollakova barvarna in usnjarna.

Čudovita lončena peč

Pogled iz Pollakove kajže na vodne rake

Pogrinjek meščanske družine

Poslikana slavnostna dvorana

Poslikava nad vrati slavnostne dvorane

Čudovit predalnik

Še ena čudovita lončena peč v Pollakovi kajži, okrašena z lovskimi motivi

Stoječa svetilka in knjižna omara sta bili v lasti družine Born. (vodič na vodenem ogledu) Nemška družina Born, je dodobra zaznamovala Tržič in okolico, v najboljšem pomenu besede. Bankir iz Berlina, Julius baron von Born, je leta 1891. odkupil posestvo v Jelendolu. Tu si je postavil dom, gospodarske objekte, naprave za predelavo lesa in domove za zaposlene. Po njegovi smrti je upravljanje posestva prevzel sin, Karl baron Born in ga uspešno vodil vse do 1941. leta. (Znameniti Tržičani)

Detajl stoječe svetilke, družine Born

Bornova knjižna omara

Poslikan strop slavnostne dvorane

Vrata slavnostne dvorane in poslikava nad njimi

"Parket" v slavnostni dvorani

Meščanska jedilnica

Razkošen lestenec

Nabožna slika, Marija z detetom ...

Poslikana lesena skrinja

Kovinski lestenec v pritličju Tržiške oziroma Pollakove kajže.

Povezano, izlet v Tržič:

Tržiški muzej

Tržič, staro mestno jedro

Tržič, od grajskega hriba do tovarne Peko

Tekčeve jaslice

Vir: Tržiški muzej