Hraše in Lesce

Hraše in Lesce sta naselji v občini Radovljica. Od rojstne hiše Janeza Jalna na Rodinah do Lesc je približno tri kilometre slikovite poti, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji, znamenji in cerkvami, spomeniki in predvsem čudovitimi portali iz tufa.
V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren, ki je prehodil pot od revnega kmečkega fanta do pravnika, duhovnika, pesnika, plemiča ... Ob njegovi rojstni hiši so mu postavili spomenik.
Staro mestno jedro Lesc, z baročno cerkvijo Marijinega vnebovzetja pa je polno nadstropnih zidanih hiš, kmečkih dvorcev z gospodarskimi poslopji in skednji, bogatejših kmetov in posestnikov. Imajo pa tudi železniško postajo, s katere te vlak odpelje v Ljubljano 😉

Pritlična hiša iz prve polovice 18. stoletja, z ohranjenimi kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa in železnimi mrežami. Krasi jo tudi kamnit, polkrožni portal

Hraše so majhna vasica ob cesti Rodine - Lesce. Spadajo v občino Radovljica.

V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren (9. junij 1656 - 28. september 1704. Ljubljana), duhovnik, stolni prošt, pesnik, ustanovni član in predsednik ljubljanskih operozov, ki so vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in Sloveniji. Spomenik stoji ob njegovi rojstni hiši v Hrašah. Odkrili so ga septembra leta 1994. Spomenik je delo arhitekta Marka Smrekarja in kamnoseštva Jezeršek.  

Grb dr. Janeza Krstnika Prešerna - Heldenfeldškega, ki je postal prvi plemič iz rodbine Prešeren. Bil je doktor prava, palatinski grof, operoz, duhovnik, pesnik ... Od revnega kmečkega fanta do plemiča. Trije cvetovi na vrhu grba kažejo na vdanost domovini, vladarju in Bogu. (arhiv.gorenjskiglas.si/Snovanja, Kranj, 6.2.1974. št.1)

Značilna gorenjska domačija. Nadstropna hiša, z ožjo stranjo obrnjena proti cesti, daljša stran pa se nadaljuje v ...

... gospodarsko poslopje

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah, posvečena leta 1743. Na tem prostoru je stala cerkev že v 12. stoletju.

Na prostostoječem zvoniku je spominska tabla Jožefu Wallandu. Bil je duhovnik, goriški škof in ilirski metropolit, rojen v Novi vasi pri Lescah, 28. januarja 1763. Umrl je v stari Gorici, 11. maja 1834.

Zunanja freska na zidu cerkve Marijinega vnebovzetja, je novejšega datuma, iz leta 1995. Upodobljen je sv. Krištof. Na dnu je veduta Lesc in na desni strani grb Janeza Krstnika Prešerna

Ostanki nekoč gotske cerkve. V timpanonu ohranjena freska Marije z detetom na prestolu, iz leta 1398. Na freski je viden napis dveh mojstrov iz Gorice, zato velja za najstarejšo podpisano fresko na Slovenskem

Kamniti portal iz tufa

Prvotno je zvonik stal ob cerkvi. Leta 1511. ga je zrušil potres in postavili so novega, prostostoječega. 

Lesena skulptura v parku

Legatova hiša na Begunjski cesti v Lescah. Nadstropni kmečki dvorec iz 17. stoletja. V knjigi Sto najlepših hiš na Slovenskem, avtorja Ivana Sedeja, je objavljena fotografija na kateri ima Legatova hiša rdeče-belo fasado. Verjetno so strokovnjaki odkrili, da je bila hiša prvotno bolj bledo roza barve, podobno kot pri Benečanki v Piranu 😎

Okenski okvirji iz tufa in freska iz 18. stoletja

Freska na Legatovi hiši prikazuje Družino, sv. Florjana in sv. Heleno. Freska je delo slikarja Frančiška Jelovška, ki je avtor kar nekaj poslikav v bližnji cerkvi Marijinega vnebovzetja. 

Letnica 1864. na portalu Legatove hiše

Zelo lepo obnovljena nadstropna hiša z mansardo in vogalnim pomolom, na Begunjski cesti v Lescah. Seveda ne smejo manjkati čudoviti kamniti okvirji oken, iz tufa.

Obnovljeno gospodarsko poslopje, skedenj. Spodnji del je zidan, zgornji lesen. Mislim, da je v nadstropju danes restavracija

Nadstropna hiša, na Železni cesti, za železniško postajo, je iz začetka 20. stoletja. Takrat je bil tu hotel Legat. Pročelje krasijo štukature in poudarjen srednji del s kamnitim portalom, balkonom in frčado. 

Spomenik z obeliskom, ki ponazarja verigo, so postavili leta 1977. Je spomin na padle delavce tovarne Veriga v Lescah, v drugi svetovni vojni. Na kamnitem podstavku so spominske plošče, v spomin na delavsko stavko proti kapitalističnemu izkoriščanju, ki je bila v Verigi od 15.5.1935. do 5.6.1935. Eno so postavili tudi v spomin na delavsko samoupravljanje, ki so ga uvedli leta 1950.

Povezano, vendar Hraše in Lesce ne spadata pod Pot kulturne dediščine Žirovnica

Vir:

Register NKD

dar-radovljica.si/Sprehod po starih Lescah

radolca.si

Selo in Zabreznica pri Žirovnici

Pot kulturne dediščine nas iz Žirovnice vodi skozi vasi Selo in Zabreznica. Selo je vasica s strnjenim starim vaškim jedrom, na manjši vzpetini. V središču je baročna cerkev sv. Kancijana, ki se prvič omenja leta 1468. Vas se je postopoma širila v ravnino in tako se danes stika s sosedama, Žirovnico in Zabreznico.
Zabreznica se ponaša z Alejo slavnih rojakov. Pesnik, jezikoslovec, dva pisatelja in čebelar, pet slavnih Gorenjcev, ki jih časti cela Slovenija. Očitno je na Gorenjskem res odličen zrak, da se na tako majhnem ozemlju, kot je današnja občina Žirovnica, rodi toliko pametnih glav 😊
In kakšna poimenovanja so dobili vaščani obeh vasi ob gradnji farne cerkve sv. Žalostne Matere Božje na Breznici. Zabrezničani so bili med gradnjo cerkve zadolženi za pijačo, ki so jo nosili v putrihih in tako so postali Putriharji. Putrih je bil manjši, lesen sod za prenašanje pijače, npr. na njivo. Selani pa so bili Kračmani. V cerkvi sv. Kancijana na Selu je bil stranski oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Ker je svetnik tudi zaščitnik pujskov, so mu ljudje rekli Anton Kračman. In tako so nastali Kračmani. 😎

Manjša, enoladijska cerkev sv. Kancijana v Selu pri Žirovnici

Poslikava na zunanji fasadi cerkvice predstavlja sv. Krištofa

Kamniti portal iz tufa s stopnjevano preklado in izrezljana lesena vrata

Prezbiterij in zunanje stopnice, ki vodijo v zvonik ter zakristija v pritličju zvonika. Cerkev sv. Kancijana je obdana z nizkim kamnitim zidcem. 

Cerkvica sv. Kancijana je središče starega vaškega jedra. Njen nastanek sega v drugo polovico 17. stoletja.

Pašniki v Selu, v ozadju Stol, najvišja gora v Karavankah.

Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Staro vaško jedro tvorijo nadstropne kamnite hiše in spodaj zidana, zgoraj pa lesena gospodarska poslopja. 

Napajalnik z visokim koritom in grbom občine Žirovnica

Enonadstropna, šest-osna hiša je bila zgrajena okoli leta 1900. Stoji na ravninskem delu, ob regionalni cesti. V njej je bila, med 1. svetovno vojno, gostilna Jeglič. Danes je v njej gostišče Osvald in prostori nekaterih društev

Čudovito obnovljena domačija kjer sta stanovanjski del in gospodarsko poslopje združena. 

V Zabreznici so leta 1981, pred osnovno šolo Žirovnica, postavili Alejo slavnih rojakov. Na dveh ovalnih podstavkih, eden tlakovan, drugi zasajen s travo, stoji na visokih kamnitih stebrih, pet doprsnih kipov: čebelar Anton Janša, jezikoslovec Matija Čop (kipar Jaka Torkar), pesnik dr. France Prešeren (kipar Zdenko Kalin), pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen. Ostale tri kipe je izdelal kipar Bojan Kunaver. Res sami velikani slovenske kulture.

Visoko nad Zabreznico stoji cerkvica sv. Lovrenca iz druge polovice 14. stoletja. Leta 1821. so cerkvico podrli, ker so v Breznici zgradili novo, večjo. Konec 20. stoletja pa so se vaščani odločili, da postavijo novo cerkev, ki jo vidimo danes. 

Kažipot za cerkev sv. Lenarta, ki stoji cca 200 metrov na Zabreznico

Kapela Žalostne Matere Božje. Poslikava na zunanji strani, sv. Jožef. Postavili so jo okoli leta 1821.

Pieta v kapeli Žalostne Matere Božje. Stoji ob regionalni cesti Zabreznica - Begunje


Pot kulturne dediščine Žirovnica:

1. Žirovnica in Matija Čop

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
zirovnica.si
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

Žirovnica in Matija Čop

Žirovnica, gručasto gorenjsko naselje v naročju mogočnega Stola. Pravzaprav je v njegovem naročju kar nekaj vasi. Skozi vse te slikovite vasice pa vodi Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše znamenitih slovenskih pisateljev in enega znamenitega čebelarja.
Nekateri pričnejo Pot pri najznamenitejšem med znamenitimi, pri Francetu Prešernu v Vrbi. Jaz sem jo začela v Žirovnici pri Matiji Čopu in Prešernovi materi. Od tu nas pelje Pot v Selo s cerkvico sv. Kancijana, pa v Zabreznico kjer so leta 1981. uredili Alejo slavnih rojakov z doprsnimi kipi: pesnik dr. France Prešeren, pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, čebelar Anton Janša in jezikoslovec Matija Čop. Breznica, rojstni kraj čebelarja Antona Janše. Doslovče in Fran Saleški Finžgar. Rodine in Janez Jalen. Kultura, narava, živali in svež gorenjski zrak pa še sončen dan. Super kombinacija.

Železniška postaja Žirovnica. Izleti po Sloveniji z vlakom

Vodostan, impozantna arhitektura vpeta v hrib nad Žirovnico. Zgradili so ga leta 1914. Krasi ga historično pročelje. Skozi vodno postajo so prečrpavali vodo iz akumulacijskega jezera do elektrarne Završnica v Mostah. 

Hiša na začetku Žirovnice, ki nosi številko 1, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Poleg štukatur pri oknih, pogled pritegne krajša stranica hiše, ki ima v nadstropju zanimivo obloženo fasado. Konec 19. stoletja je bila v pritličju veletrgovina Pri Kalanu. (hisnaimena.si)

Kapelica sv. Marije z Jezusom.

Nadstropna hiša, najverjetneje iz 20. stoletja

Žirovnica je gručasto naselje, z novimi in lepo obnovljenimi starimi hišami.  

Rojstna hiša jezikoslovca in Prešernovega prijatelja Matije Čopa. V ospredju napajalnik in klop z napisom "Kašarija". Vsaka vas pod Stolom je imela svoj vzdevek. V Žirovnici so zelo radi kuhali kašo, zato so postali Kašarji. Ti vzdevki so nastali ob gradnji cerkve na Breznici, kjer so pomagali tudi vaščani, s hrano, pijačo in delom. 

Doprsni kip jezikoslovca Matije Čopa stoji v bližnji Zabreznici, pred osnovno šolo Žirovnica. Tam mu v Aleji slavnih rojakov delajo družbo veliki možje današnje občine Žirovnica. Kip Matije Čopa je izdelal kipar Jaka Torkar. Postavljen je bil leta 1981.

Okno v Čopovi rojstni hiši

Žal, v Čopovi rojstni hiši ni ničesar kar bi naš jezikoslovec uporabljal v življenju. Nekaj pohištva je iz njegovega časa, ni pa njegovo. V lepo obnovljeni hiši prirejajo različne kulturne prireditve

Kamniti polkrožni portal v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici

Rojstna hiša jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in kritika Matije Čopa. Pritlična hiša s podstrešjem pod dvokapno streho na čop, iz 18. stoletja. Matija Čop se je rodil 26. januarja 1797. Umrl je 6. julija 1835, ko se je utopil v reki Savi, v ljubljanskem naselju Tomačevo. 

Kamnita, nadstropna hiša Žirovnica 12, ima na portalu letnico 1778. 

Kamniti portal in bifora uokvirjena s tufom. Veliko starejših hiš ima okenske in vratne okvirje iz zelenkaste kamnine, imenovane tuf. Prav vse hiše, tako stare kot nove pa imajo lične lesene plošče z imenom domačije oziroma staro hišno ime, ki se ni menjalo z menjavo stanovalcev in se je obdržalo tudi več stoletij

Stara domačija v Žirovnici s kamnito ograjo

Pravokotni portal iz tufa. Hiša Žirovnica 9 je iz 17. stoletja in je zelo pomembna, kajti v njej se je rodila Marija Svetina, mati Franceta Prešerna. 

Spominska plošča na rojstni hiši Prešernove matere v Žirovnici

Trop ovac me začudeno opazuje 😍

Pot kulturne dediščine Žirovnica:

2. 3. Selo in Zabreznica

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom ...

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010