Prikaz objav z oznako vodostan. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako vodostan. Pokaži vse objave

ponedeljek, 27. marec 2017

Žirovnica in Matija Čop

Žirovnica, gručasto gorenjsko naselje v naročju mogočnega Stola. Pravzaprav je v njegovem naročju kar nekaj vasi. Skozi vse te slikovite vasice pa vodi Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše znamenitih slovenskih pisateljev in enega znamenitega čebelarja.
Nekateri pričnejo Pot pri najznamenitejšem med znamenitimi, pri Francetu Prešernu v Vrbi. Jaz sem jo začela v Žirovnici pri Matiji Čopu in Prešernovi materi. Od tu nas pelje Pot v Selo s cerkvico sv. Kancijana, pa v Zabreznico kjer so leta 1981. uredili Alejo slavnih rojakov z doprsnimi kipi: pesnik dr. France Prešeren, pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, čebelar Anton Janša in jezikoslovec Matija Čop. Breznica, rojstni kraj čebelarja Antona Janše. Doslovče in Fran Saleški Finžgar. Rodine in Janez Jalen. Kultura, narava, živali in svež gorenjski zrak pa še sončen dan. Super kombinacija.

železniška postaja
Železniška postaja Žirovnica. Izleti po Sloveniji z vlakom
Slovenija, Gorenjska
Vodostan, impozantna arhitektura vpeta v hrib nad Žirovnico. Zgradili so ga leta 1914. Krasi ga historično pročelje. Skozi vodno postajo so prečrpavali vodo iz akumulacijskega jezera do elektrarne Završnica v Mostah. 
Gorenjska
Hiša na začetku Žirovnice, ki nosi številko 1, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Poleg štukatur pri oknih, pogled pritegne krajša stranica hiše, ki ima v nadstropju zanimivo obloženo fasado. Konec 19. stoletja je bila v pritličju veletrgovina Pri Kalanu. (hisnaimena.si)
Gorenjska
Kapelica sv. Marije z Jezusom.
Gorenjska
Nadstropna hiša, najverjetneje iz 20. stoletja
Gorenjska
Žirovnica je gručasto naselje, z novimi in lepo obnovljenimi starimi hišami.  
Gorenjska
Rojstna hiša jezikoslovca in Prešernovega prijatelja Matije Čopa. V ospredju napajalnik in klop z napisom "Kašarija". Vsaka vas pod Stolom je imela svoj vzdevek. V Žirovnici so zelo radi kuhali kašo, zato so postali Kašarji. Ti vzdevki so nastali ob gradnji cerkve na Breznici, kjer so pomagali tudi vaščani, s hrano, pijačo in delom. 
Žirovnica, Zabreznica
Doprsni kip jezikoslovca Matije Čopa stoji v bližnji Zabreznici, pred osnovno šolo Žirovnica. Tam mu v Aleji slavnih rojakov delajo družbo veliki možje današnje občine Žirovnica. Kip Matije Čopa je izdelal kipar Jaka Torkar. Postavljen je bil leta 1981.
Matija Čop, rojstna hiša
Okno v Čopovi rojstni hiši
Matija Čop, rojstna hiša
Žal, v Čopovi rojstni hiši ni ničesar kar bi naš jezikoslovec uporabljal v življenju. Nekaj pohištva je iz njegovega časa, ni pa njegovo. V lepo obnovljeni hiši prirejajo različne kulturne prireditve
Matija Čop, rojstna hiša
Kamniti polkrožni portal v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici
Matija Čop, rojstna hiša

Matija Čop, rojstna hiša
Rojstna hiša jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in kritika Matije Čopa. Pritlična hiša s podstrešjem pod dvokapno streho na čop, iz 18. stoletja. Matija Čop se je rodil 26. januarja 1797. Umrl je 6. julija 1835, ko se je utopil v reki Savi, v ljubljanskem naselju Tomačevo. 
Gorenjska
Kamnita, nadstropna hiša Žirovnica 12, ima na portalu letnico 1778. 
Gorenjska
Kamniti portal in bifora uokvirjena s tufom. Veliko starejših hiš ima okenske in vratne okvirje iz zelenkaste kamnine, imenovane tuf. Prav vse hiše, tako stare kot nove pa imajo lične lesene plošče z imenom domačije oziroma staro hišno ime, ki se ni menjalo z menjavo stanovalcev in se je obdržalo tudi več stoletij
Gorenjska
Stara domačija v Žirovnici s kamnito ograjo
Gorenjska
Pravokotni portal iz tufa. Hiša Žirovnica 9 je iz 17. stoletja in je zelo pomembna, kajti v njej se je rodila Marija Svetina, mati Franceta Prešerna. 
Gorenjska
Spominska plošča na rojstni hiši Prešernove matere v Žirovnici
Gorenjska

živali, ovce
Trop ovac me začudeno opazuje 😍

Pot kulturne dediščine Žirovnica:

2. 3. Selo in Zabreznica

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom ...

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača



Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010