Hraše in Lesce sta naselji v občini Radovljica. Od rojstne hiše Janeza Jalna na
Rodinah do Lesc je približno tri kilometre slikovite poti, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji, znamenji in cerkvami, spomeniki in predvsem čudovitimi portali iz tufa.
V Hrašah se je rodil
Janez Krstnik Prešeren, ki je prehodil pot od revnega kmečkega fanta do pravnika, duhovnika, pesnika, plemiča ... Ob njegovi rojstni hiši so mu postavili spomenik.
Staro mestno jedro Lesc, z baročno cerkvijo Marijinega vnebovzetja pa je polno nadstropnih zidanih hiš, kmečkih dvorcev z gospodarskimi poslopji in skednji, bogatejših kmetov in posestnikov. Imajo pa tudi železniško postajo, s katere te vlak odpelje v Ljubljano 😉
|
Pritlična hiša iz prve polovice 18. stoletja, z ohranjenimi kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa in železnimi mrežami. Krasi jo tudi kamnit, polkrožni portal |
|
Hraše so majhna vasica ob cesti Rodine - Lesce. Spadajo v občino Radovljica. |
|
V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren (9. junij 1656 - 28. september 1704. Ljubljana), duhovnik, stolni prošt, pesnik, ustanovni član in predsednik ljubljanskih operozov, ki so vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in Sloveniji. Spomenik stoji ob njegovi rojstni hiši v Hrašah. Odkrili so ga septembra leta 1994. Spomenik je delo arhitekta Marka Smrekarja in kamnoseštva Jezeršek. |
|
Grb dr. Janeza Krstnika Prešerna - Heldenfeldškega, ki je postal prvi plemič iz rodbine Prešeren. Bil je doktor prava, palatinski grof, operoz, duhovnik, pesnik ... Od revnega kmečkega fanta do plemiča. Trije cvetovi na vrhu grba kažejo na vdanost domovini, vladarju in Bogu. (arhiv.gorenjskiglas.si/Snovanja, Kranj, 6.2.1974. št.1) |
|
Značilna gorenjska domačija. Nadstropna hiša, z ožjo stranjo obrnjena proti cesti, daljša stran pa se nadaljuje v ... |
|
... gospodarsko poslopje |
|
Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah, posvečena leta 1743. Na tem prostoru je stala cerkev že v 12. stoletju. |
|
Na prostostoječem zvoniku je spominska tabla Jožefu Wallandu. Bil je duhovnik, goriški škof in ilirski metropolit, rojen v Novi vasi pri Lescah, 28. januarja 1763. Umrl je v stari Gorici, 11. maja 1834. |
|
Zunanja freska na zidu cerkve Marijinega vnebovzetja, je novejšega datuma, iz leta 1995. Upodobljen je sv. Krištof. Na dnu je veduta Lesc in na desni strani grb Janeza Krstnika Prešerna |
|
Ostanki nekoč gotske cerkve. V timpanonu ohranjena freska Marije z detetom na prestolu, iz leta 1398. Na freski je viden napis dveh mojstrov iz Gorice, zato velja za najstarejšo podpisano fresko na Slovenskem |
|
Kamniti portal iz tufa |
|
Prvotno je zvonik stal ob cerkvi. Leta 1511. ga je zrušil potres in postavili so novega, prostostoječega. |
|
Lesena skulptura v parku |
|
Legatova hiša na Begunjski cesti v Lescah. Nadstropni kmečki dvorec iz 17. stoletja. V knjigi Sto najlepših hiš na Slovenskem, avtorja Ivana Sedeja, je objavljena fotografija na kateri ima Legatova hiša rdeče-belo fasado. Verjetno so strokovnjaki odkrili, da je bila hiša prvotno bolj bledo roza barve, podobno kot pri Benečanki v Piranu 😎 |
|
Okenski okvirji iz tufa in freska iz 18. stoletja |
|
Freska na Legatovi hiši prikazuje Družino, sv. Florjana in sv. Heleno. Freska je delo slikarja Frančiška Jelovška, ki je avtor kar nekaj poslikav v bližnji cerkvi Marijinega vnebovzetja. |
|
Letnica 1864. na portalu Legatove hiše |
|
Zelo lepo obnovljena nadstropna hiša z mansardo in vogalnim pomolom, na Begunjski cesti v Lescah. Seveda ne smejo manjkati čudoviti kamniti okvirji oken, iz tufa. |
|
Obnovljeno gospodarsko poslopje, skedenj. Spodnji del je zidan, zgornji lesen. Mislim, da je v nadstropju danes restavracija |
|
Nadstropna hiša, na Železni cesti, za železniško postajo, je iz začetka 20. stoletja. Takrat je bil tu hotel Legat. Pročelje krasijo štukature in poudarjen srednji del s kamnitim portalom, balkonom in frčado. |
|
Spomenik z obeliskom, ki ponazarja verigo, so postavili leta 1977. Je spomin na padle delavce tovarne Veriga v Lescah, v drugi svetovni vojni. Na kamnitem podstavku so spominske plošče, v spomin na delavsko stavko proti kapitalističnemu izkoriščanju, ki je bila v Verigi od 15.5.1935. do 5.6.1935. Eno so postavili tudi v spomin na delavsko samoupravljanje, ki so ga uvedli leta 1950. |
Vir:
Register NKD
dar-radovljica.si/Sprehod po starih Lescah
radolca.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar