Goriška Brda, Kojsko

Kojsko, majhna vasica, na jugu Goriških Brd, je bila pred 1. svetovno vojno, gospodarsko in kulturno središče Brd. Danes je ta briška vasica, vpeta v uspešno vinogradniško zgodbo, tega lepega delčka Slovenije.
V Kojskem je bilo kar nekaj cerkva in kapelic pa tudi dvorec družine Coronini, od katerega je ostalo samo še nekaj ruševin. V Kojskem sta danes dve cerkvi. Ena na majhni vzpetini, kjer je bil nekoč tabor z obrambnim stolpom, ki so ga kasneje preoblikovali v cerkveni zvonik. To je cerkev Svetega Križa. Ob glavnem vaškem trgu in z lepim pogledom na Goriška Brda pa stoji baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki kaže še nekaj nekdanje gotske oblike. Menijo, da je bila stara gotska cerkev na tem prostoru od konca 15. stoletja. Novo, baročno cerkev, kot jo lahko vidimo danes, je dal postaviti grof Rudolf Coronini, v letih 1765. do 1768. Prav tako je zasluga grofa, da je cerkev bogato opremljena in poslikana.

Pročelje baročne cerkve Marijinega vnebovzetja, v starem vaškem jedru Kojskega. V niši, nad glavnim vhodom, je kip Marije z Detetom. Pod Marijini kipom je plošča, ki nam pove, da je leta 1768. grof Rudolf Coronini, dal postaviti novo baročno cerkev, na mestu kjer je stala stara gotska. 

Kojsko župnišče

Spomenik z razgledom na Goriška Brda. Srečko Kumar, glasbenik, zborovodja in glasbeni pedagog, gleda na svoje rodno Kojsko. Spomenik je delo kiparja Borisa Kalina.

Pogled s Kojskega na Goriška Brda in električne kable :) 

Obok prezbiterija, v baročni cerkvi Marijinega Vnebovzetja, je poslikal slikar, Jurij Tavčar iz Idrije, leta 1869. Med nabožne podobe je postavil tudi panoramo Kojskega.

Prižnica z baldahinom

Kip Srca Jezusovega, z baldahinom

Glavni, baročni oltar je postavil mojster Francesco Bensa, med leti 1764 do 1768. Okoli tri metre visoko oltarno sliko, Vnebovzetje Device Marije, je naslikal, v Splitu rojeni slikar, Sebastiano Giuseppe Devita.

Levi, stranski oltar sv. Donata in sv. Evrozije, iz črnega kamna. Oltar so dali postaviti farani, v zahvalo za dobro letino, leta 1854. 

Desni, stranski oltar Svete družine. Leta 1854. ga je dala postaviti družina grofov Attems

Prvotne orgle so iz leta 1805, obnovili pa so jih v letu 1927.

Strop cerkvene ladje krasi freska Marijinega vnebovzetja

Štiri velike slike, ki krasijo stranski steni, je poslikal isti slikar, kot sliko v glavnem oltarju, leta 1771. Slika na desni steni prikazuje Mučeništvo sv. Janeza Krstnika.

V niši, pod korom, se nahaja krstni kamen, za njim pa je poslikava, ki prikazuje Krst v Jordanu.

Zanimiva sončna ura, na vogalu župnišča

Povezano - enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: predstavitev cerkve Marijinega vnebovzetja, kojski župnik

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih,  Kulturno društvo Vilenica, 2011

Zloženka, Spoznaj briške znamenitosti, RDO Smaragdna pot, 2012.

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju, se omenja že davnega leta 1167. Tekom stoletij, je svoj videz spreminjala, saj so ji dozidali kapele, jo povišali, zgradili zvonik. Najstarejši del cerkve je osrednja ladja. Med starejšo cerkveno opremo pa sodi baročna prižnica, glavni oltar in krstilni kamen pa tudi samostoječi zvonik, ki so ga pozidali sredi 15. stoletja in je edina sled srednjeveške zasnove cerkve.
Danes baročna cerkev sv. Mihaela, stoji ob robu starega vaškega jedra. Največja trška znamenitost je prav gotovo vredna ogleda.

Razpelo, kot ga ne vidiš pogosto. Vzidano v cerkveno okno in pokriva 3/4 površine okna

Nad vhodnim portalom je krški škofijski grb, z zmajema ob strani

Kot bi bil vezen prt, ampak ni, je poslikava na stropu, ob vhodu v cerkev

Danes baročna cerkev sv. Mihaela, se lahko pohvali z množico stropnih in stenskih poslikav. Ena izmed teh je, slika na stropu, ki prikazuje sv. Emo (Hemo), za njo pa stoji grad in trg Pilštanj. Sv. Ema naj bi bila, v 10. stoletju, rojena prav na Pilštanju.

Všeč mi je, da so ob freskah tudi imena svetnikov

Kip sv. Eme

Baročna prižnica je del starejše opreme cerkve, je iz konca 18. stoletja

Lurška Mati Božja

Poslikana kupola 

Stranski oltar z grobom sv. Janeza Nepomuka. Kamnoseška umetnina, domačega mojstra, iz sredine 19. stoletja je zelo podobna vhodnim portalom na kozjanskih hišah

Spovednica

Kupola nad stranskim oltarjem

Glavni oltar, z osrednjim kipom sv. Mihaela, je iz sredine 19. stoletja

Krstilni kamen je še del stare cerkvene opreme in datira v leto 1786

Orgle iz leta 1800

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju, je bila prvič omenjena leta 1167. Tekom stoletij so jo dozidali in nadzidali. Danes je to baročna cerkev s čudovitimi freskami in kipi


Povezano: Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Vir: tic-kozje.si

Cerkev sv. Martina na Ponikvi

Baročna župnijska cerkev sv. Martina, stoji ob robu Ponikve, na majhni vzpetini, od koder je lep pogled na okoliške vzpetinice, travnike in polja, po katerih se je kot otrok podil tudi Anton Martin Slomšek.
Cerkev kot jo vidimo danes, je bila zgrajena med leti 1732. do 1740. Cerkev je bogata z opremo. Ima glavni oltar, nekaj stranskih, čudovito baročno prižnico pa še marsikaj. Vse je bogato opremljeno s kipi svetnikov, angelov, z reliefi. Mojstri so bili rezbarji in kiparji iz družine Mersi, iz Rogatca. Večino opreme pa je izdelal Janez Jurij Mersi, ki se je preselil v Slovenj Gradec in pustil velik pečat v cerkvah na Štajerskem.
Tudi poslikava, ponkovške cerkve, ne zaostaja za opremo. Cerkev je poslikal slikar, Jakob Brollo in je pravi magnet, ne samo za umetnostne zgodovinarje, ampak tudi za ljubitelje vsega lepega.

Kupolo cerkve sv. Martina, je poslikal Jakob Brollo

Baročna prižnica iz leta 1771. je delo baročnega kiparja in rezbarja, Janeza Jurija Mersija

Prižnica sloni na rokah angela, na njenem obodu pa so kipi štirih evangelistov. Med njimi so reliefi, prizori iz Kristusovega življenja.

Na baldahinu prižnice, je kipar upodobil Jezusa v templju

Tudi ograja stopnišča, ki vodi do prižnice, je bogato okrašena z reliefi.

Angel, ki nosi prižnico, je obut v gladiatorke 😊

Glavni oltar, župnijske cerkve sv. Martina. V osrednji niši je kip sv. Martina. Oltar datira v leto 1758. in je delo kiparja in rezbarja iz Slovenj Gradca, Janeza Jurija Mersija

Tabernakelj z baldahinom, angeli in oltarna miza ali menza, na kateri so upodobljene duše v vicah, ki jih obdajajo plameni. Kot odrešitelj se jim približuje Kristus s skupino svetnikov

Stranski oltar Marije Sedem Žalosti in Božji grob

Stranski oltar, posvečen sv. Antonu Puščavniku

Desni stranski oltar je posvečen Kristusovem trpljenju. Kristus priklenjen k stebru

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija

Stranski oltar, posvečen Kraljici rožnega venca

Kip Antona Martina Slomška

Baročna, stenska ura, ki jo hranijo v ponkovški cerkvi, naj bi bila last škofa, Antona Martina Slomška. Napis ob uri, citiram: "Baročna stenska ura. Ta baročna ura je iz zbirke akademika dr. Kambiča. Po ustnem izročilu, Jakoba Sokliča, je bila ura last škofa A. M. Slomška. Slomškovi rojstni župniji Ponikvi jo poklanja prva dama slovenske opere ga. Vilma Bukovec Kambič."

Krstilnica v ponkovski cerkvi, kjer je bil krščen tudi Anton Slomšek

Kor z orglami in del stropne poslikave

Zakristijska omara iz leta 1740.

Spovednica

Poslikava, na stropu, pod korom

Notranjost ponkovške cerkve je poslikal slikar, Jakob Brollo iz Gemone, konec 19. stoletja

Baročna župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi je tudi pomemben kulturni spomenik. Cerkev kot jo lahko vidimo danes, je bila postavljena med leti 1732. do 1740. Zanimivo je, da so zidove nove cerkve postavili kar okoli stare, v kateri so lahko nemoteno opravljali bogoslužje. Ko so novo cerkev zgradili, so notranjo staro cerkev, podrli.

Prezbiterij z zunanje strani. 

Manjša strešica, krita s skrilavci

Vir: Ivan Stopar, Slomškova Ponikva, Mohorjeva družba Celje, 1990

Povezano: Slomškova Ponikva

Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča