Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

Župnijska cerkev sv. Vida, stoji v središču starega mestnega jedra Šentvida ob Glini. V pisnih virih se prvič omenja leta 1131. Posvečena je sv. Vidu, zavetniku mesta pa tudi sv. Trojici.
Do danes je svojo podobo dodobra spremenila. Na zunaj gotska cerkev ima baročne oltarje in kipe, ohranjene stare freske, zvezdno obokan in poslikan strop, krstilnico in še marsikaj zanimivega. Zanimiv je tudi nenavaden zvonik, ki so ga postavili nad cerkvenim korom. Zunanje stene cerkve so prekrite z nagrobnimi ploščami, ki datirajo v 15. stoletje pa vse do 18. stoletja. Plošče in spomeniki so bili na pokopališču, ki je bilo ob cerkvi vse do leta 1790, ko so ga opustili.

Okno z vitražem

Zvezdno obokan in poslikan strop in baročne orgle

Oltar z dvema oltarnima slikama. Na večji je upodobljen sv. Florjan, na zgornji manjši pa sv. Vid, ki je tudi zavetnik mesta

Krstilnica

Križni oltar, Pieta iz sredine 18. stoletja

Baročni glavni oltar iz polovice 18. stoletja. V središču je Marija z Detetom

Freske iz začetka 15. stoletja.

Detajl baročne prižnice in dva evangelista

Kostnica sv. Mihaela stoji ob cerkvi sv. Vida. Zgradili so jo v 13. stoletju

Zvezdno obokan in poslikan strop v kostnici

Cerkev sv. Vida stoji v središču starega mestnega jedra. Njeni začetki segajo v leto 1131. Današnjo podobo je dobila po letu 1829, ko je bila zaradi požara precej poškodovana

Razkošni romanski glavni portal župnijske cerkve sv. Vida

Timpanon nad glavnim portalom. V sredini je božje jagnje, ob straneh pa simbola evangelistov, lev in orel.

Nagrobna plošča na zunanji strani cerkve. Ob cerkvi sv. Vida je bilo pokopališče vse do leta 1790, ko so ga opustili

Spominske plošče, ki so danes na zunanji strani cerkve sv. Vida, izhajajo od 15. pa do 18. stoletja.


Povezano:

2. Krnski Grad

3. Šentvid ob Glini

4. Škofovska kapela

5. Breže - Friesach

Vir: voden ogled
wikipedia

Koprska Stolnica Marijinega Vnebovzetja

Koprska stolnica, kot jo vidimo danes, je nastala sredi 18. stoletja. Baročno stolnico so uredili po načrtih beneškega arhitekta Giorgia Massarija. Od prejšnje cerkve je ostalo pročelje, sestavljeno iz dveh delov. Spodnji, beneško gotski del je bil zgrajen 1392, zgornji del pa leta 1488. Stari gotski oltarji so dobili noge in izginili neznano kam. Baročni oltarji kot jih lahko vidimo danes so iz 18. stoletja. Stolnica se ponaša s številnimi umetninami, ki jih je vredno videti.
H stolnici sodi tudi okrogla krstilnica, rotunda Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere božje, ki stoji ob njej. Zgradili so jo leta 1317. in spada med najstarejše zgradbe v Kopru.

Marija Zavetnica s plaščem, kip v niši nad stranskim vhodom v koprsko stolnico

Spominska plošča z letnico 1816. pred vhodom v stolnico. V tem letu je Koper obiskal avstrijski cesar Franc I. vnuk cesarice Marije Terezije.

Koprska stolnica Marijinega vnebovzetja, na Titovem trgu

Vittore Carpaccio - Marija z otrokom na prestolu in šestimi svetniki. Nastala je leta 1516. Med svetniki je upodobljen tudi sv. Nazarij, ki je zaščitnik Kopra. V roki drži maketo mesta, ko je bil Koper še otok. To je najstarejša upodobitev mesta.

Pieta, 15. stoletje

Prezbiterij z glavnim oltarjem

Lesen, baročni škofovski prestol je bil izdelan okoli leta 1730.

Stranska kapela z oltarjem in tabernakljem

Še en Carpaccio visi v Koprski stolnici. To je Vittorejev sin, Benedetto Carpaccio in njegova slika Madona z otrokom med sv. Nikolajem in sv. Janezom Krstnikom 

Orgle je izdelal beneški mojster, leta 1773

Stranski, baročni oltar Brezmadežne. Slika je nastala konec 19. stoletja

Stranski oltar sv. Barbare iz 17. stoletja

Stranski oltar sv. Marka

Baročna prižnica iz leta 1758

Relief na prižnici

Leseno baročno stopnišče, ki vodi do prižnice

Baročna otroška klop

Troladijska, baročna stolnica s prezbiterijem in prižnico v rokoko slogu

Marija z detetom, leseni kip iz 19. stoletja

Rotunda, krstilnica Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere Božje z zvonikom na preslico

Detajl rotunde Janeza Krstnika. Nad vhodnimi vrati, med grboma sta reliefa Janeza Krstnika in beneškega leva.



Povezano:

Koper, staro mestno jedro

Palača Belgramoni - Tacco

Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988

zupnija-kp-stolnica.rkc.si

Stara cerkev v Šiški

Vsi jo poznamo kot Stara cerkev. Simpatična, mala, srednjeveška cerkvica stoji ob Celovški cesti, ob vznožju Šišenskega hriba. Po njej se imenuje tudi soseska. Imenuje se cerkev sv. Jerneja in v pisnih virih se prvič omenja 30. oktobra 1370, ko so pred cerkvijo Habsburžani in Benečani podpisali listino o pripojitvi Trsta k Benetkam. Benečani so zanj plačali 75.000 zlatnikov.
Cerkev sv. Jerneja je dobila popolno preobrazbo leta 1936. ko so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika preuredili pročelje, dodali odprt hodnik okoli cerkve in pokrit predprostor pri vhodu v cerkev. V hodniku je tudi nekaj rimskih nagrobnih spomenikov, ki so jih našli na tem prostoru. Ob cerkvi je kamnito stopnišče z obeliskom. Arhitekt Jože Plečnik je pred cerkvijo načrtoval manjši park, toda kaj rabimo park, če lahko naredimo parkirišča :(
Cerkev sv. Jerneja je zaklenjena. V njej je maša vsako nedeljo in za ogled notranjosti se je vredno kakšne tudi udeležiti. Mene je notranjost pošteno presenetila.

Leta 1936. so po načrtih Jožeta Plečnika zgradili hodnik okoli cerkve, ob njej pa še stopnišče s svetilnikom.

Jože Plečnik. Železna vrata hodnika v pritličju z motivom petelina in goloba miru

Jože Plečnik je pred cerkvijo načrtoval manjši park. Na strešici pred glavnim vhodom je pustil polkrožno odprtino, da bi se lahko drevo nemoteno razvijalo naprej. Kaj bi rekel slavni arhitekt danes? Naredili so parkirišče, drevo pa tako obrezali, da ga skoraj ni več

Mali kropilnik, na zunanji strani cerkve

Koliko ljudi je skozi stoletja odprlo vrata Stare cerkve :) 

Detajl vhodnih vrat

Plečnikovo tlakovanje pred glavnim vhodom, detajl

Plečnikov tlak pred vhodom v cerkev

Jože Plečnik. Luč na obokanem stropu pred vhodom

Hodnik s stebri in umetelno kamnito ograjo si je zamislil arhitekt Jože Plečnik, leta 1936.

Kamniti rimski nagrobniki, ki so jih našli na tem področju, so lepo popestrili Staro cerkev

Jože Plečnik. Zanimive, spiralne gavtre. 

Vrh Plečnikovega svetilnika in cerkveni zvonik

Prezbiterij z glavnim oltarjem, ki je delo Matije Bernika. 

Glavni baročni oltar

Stranski oltar ob slavoloku

Freska na stropu cerkve je delo slovenskega slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Kor z orglami

Leseno stopnišče vodi na kor

Oboki in stebri


Podobno:

Cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Vir: Wikipedia