Prikaz objav z oznako rokoko. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako rokoko. Pokaži vse objave

nedelja, 2. junij 2019

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto

Ko vstopiš v baročno cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, je kot bi vstopil v veliko torto. Tako se je pošalil naš vodič. In ni se veliko zmotil. Ob pogledu na razkošno štukaturo in poslikavo notranjosti v nežnih pastelnih barvah, se mi je zazdelo, da je ta torta bogato obložena z vanilijevo kremo. To pa obožujem. 😊

Šalo na stran. Cerkev sv. Roka so zgradili leta 1645. po veliki kugi, ki je razsajala tudi v teh krajih. Stoji v naselju Predenca, na manjši vzpetini od koder je lep pogled na Šmarje pri Jelšah in na okoliške hribe. Sprva je bila cerkev lesena. Največje spremembe je doživela s prihodom župnika Mateja Vrečarja (1702-1758). Bil je podjeten in dokaj premožen. Prideloval in prodajal je vino, imel je oljarno, usnjarno, izdeloval je tudi prenosne sončne ure.

S svojim premoženjem in z miloščino, ki so jo puščali romarji, je med leti 1738. do 1750. dal prenoviti notranjščino, ki jo lahko občudujemo še danes. Štajerski in bavarski slikarji in štukaterji so mojstrsko opravili svoje delo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi baročne oltarje, prižnico in klopi. Leta 1745. je dal Matej Vrečar s Kalvarijo povezati romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Roka. Tudi štirinajst kapelic in božji grob je ustvarila ista ekipa mojstrov kot cerkev sv. Roka.

Župnik Matej Vrečar je v svoji oporoki zapustil precej denarja za vzdrževanje kapelic na Kalvariji, vendar njegovi nasledniki očitno niso bili tako navdušeni nad umetnostjo. Kipe in slikarije so zanemarili in ti so začeli propadati. Na srečo pa so novodobni oblastniki v občini Šmarje pri Jelšah nad umetnostjo veliko bolj navdušeni. Našli so voljo in sredstva ter obnovili kapele in romarsko cerkev ter odprli še, meni eden lepših muzejev na Slovenskem, Muzej baroka.
Vredno obiska in ogleda. 😎

Slovenija, Štajerska
Freska na oboku ladje je posvečena Mariji s prizorom Marijinega vnebovzetja in kronanja. Fresko obdaja bogata štukatura in poslikava.
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na slavoločni steni predstavlja Marijo Brezmadežno
Slovenija, Štajerska
Freske na stropu prezbiterija predstavljajo prizore iz legende o sv. Roku.
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta kipa sv. Valentina in sv. Blaža, nad njim v niši pa sv. Rozalija. Vsi štirje so zavetniki pred kugo. 
Slovenija, Štajerska
Stranski, baročni oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Boštjanu
Slovenija, Štajerska
Drugi stranski oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Jožefu
Slovenija, Štajerska
Orgle in letnica 1671. na korni ograji
Slovenija, Štajerska
Freska na severni steni ladje, sv. Janez Nepomuk
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica
Slovenija, Štajerska
Pogled na kor z orglami. Strokovnjaki niso povsem prepričani kateri mojstri so poslikali notranjost baročne cerkve sv. Roka. Omenjajo pa tri slikarje: Anton Lerchinger iz Rogatca, Jožef Claus iz Brestanice in Jožef Weittenhiller, ki je prišel z Bavarskega.
Slovenija, Štajerska
Rokokojsko štukaturo pripisujejo Johannu Rauchu in Franzu Reschu, ki sta v Šmarje pri Jelšah prišla z Bavarske.
Slovenija, Štajerska
Sv. Rok je zavetnik jetnikov in kužnih bolnikov
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na oboku prezbiterija predstavlja poveličanje sv. Roka. 
Slovenija, Štajerska
Baročna freska, sv. Frančišek Ksaverij
Slovenija, Štajerska
Oltar s Praškim Jezuščkom, Dete odeto v brokat.
Slovenija, Štajerska
Baročni Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Tla v cerkvi sv. Roka krasita mozaik in terac. Tlak je iz leta 1880. Letnica je vtisnjena v tla.
Slovenija, Štajerska
Cerkev je opremljena z lesenimi baročnimi klopmi, ki so okrašene z volutami
Slovenija, Štajerska
Zunanjost cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je zelo asketska. V primerjavi z razkošno baročno notranjostjo, je kot noč in dan. 😎
Slovenija, Štajerska
Glavni kamniti portal je nekoč krasil tudi kip, zdaj je ostala samo niša
Slovenija, Štajerska
Pogled na Kalvarijo, Šmarje pri Jelšah in cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji sredi starega mestnega jedra. Župnik Matej Vrečar je leta 1745. obe romarski cerkvi povezal s Kalvarijo.
Slovenija, Štajerska
Svete stopnice z božjim grobom so v štirinajsti in zadnji kapeli kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Kapela je bogato okrašena s freskami in štukaturami, ki so delo istih mojstrov kot pri cerkvi sv. Roka.
Slovenija, Štajerska
Baročna freska na banjasto obokanih svetih stopnicah
Slovenija, Štajerska
Obok s štukaturami, nad božjim grobom 
Slovenija, Štajerska
Mrtvi Kristus in angel, ki ga objokuje. Original je razstavljen v Muzeju baroka, ob vznožju kalvarije.
Slovenija, Štajerska
Lepotica iz 17. stoletja stoji ob romarski cerkvi sv. Roka. Hiša ima zidan spodnji del, nadstropje je leseno. Krasi ga izrezljani leseni gank z zunanjim lesenim stopniščem. Hiša je pokrita z dvokapno streho na čop. Hiša je bila dom ključarja.
Slovenija, Štajerska
Kalvarija, štirinajst baročnih kapelic in Božji grob
Slovenija, Štajerska
Nadstropno župnijsko gospodarsko poslopje s kozolcem na zadnji strani so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 2012. so stavbo obnovili in odprli enega lepših muzejev v Sloveniji, Muzej baroka 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Marijino svetišče na Sladki Gori

Slovenske Konjice



Vir: voden ogled
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD
Zloženka - Sv. Rok, Občina Šmarje pri Jelšah, 2003


sreda, 2. november 2016

Koprska Stolnica Marijinega Vnebovzetja

Koprska stolnica, kot jo vidimo danes, je nastala sredi 18. stoletja. Baročno stolnico so uredili po načrtih beneškega arhitekta Giorgia Massarija. Od prejšnje cerkve je ostalo pročelje, sestavljeno iz dveh delov. Spodnji, beneško gotski del je bil zgrajen 1392, zgornji del pa leta 1488. Stari gotski oltarji so dobili noge in izginili neznano kam. Baročni oltarji kot jih lahko vidimo danes so iz 18. stoletja. Stolnica se ponaša s številnimi umetninami, ki jih je vredno videti.
H stolnici sodi tudi okrogla krstilnica, rotunda Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere božje, ki stoji ob njej. Zgradili so jo leta 1317. in spada med najstarejše zgradbe v Kopru.

Slovenija, J.Primorska
Marija Zavetnica s plaščem, kip v niši nad stranskim vhodom v koprsko stolnico
Slovenija, J.Primorska
Spominska plošča z letnico 1816. pred vhodom v stolnico. V tem letu je Koper obiskal avstrijski cesar Franc I. vnuk cesarice Marije Terezije.

Slovenija, J.Primorska
Koprska stolnica Marijinega vnebovzetja, na Titovem trgu

Slovenija, J.Primorska
Vittore Carpaccio - Marija z otrokom na prestolu in šestimi svetniki. Nastala je leta 1516. Med svetniki je upodobljen tudi sv. Nazarij, ki je zaščitnik Kopra. V roki drži maketo mesta, ko je bil Koper še otok. To je najstarejša upodobitev mesta.

Slovenija, J.Primorska
Pieta, 15. stoletje
Slovenija, J.Primorska
Prezbiterij z glavnim oltarjem

Slovenija, J.Primorska
Lesen, baročni škofovski prestol je bil izdelan okoli leta 1730.
Slovenija, J.Primorska
Stranska kapela z oltarjem in tabernakljem

Slovenija, J.Primorska
Še en Carpaccio visi v Koprski stolnici. To je Vittorejev sin, Benedetto Carpaccio in njegova slika Madona z otrokom med sv. Nikolajem in sv. Janezom Krstnikom 
Slovenija, J.Primorska
Orgle je izdelal beneški mojster, leta 1773



Slovenija, J.Primorska
Stranski, baročni oltar Brezmadežne. Slika je nastala konec 19. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Barbare iz 17. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Marka
Slovenija, J.Primorska
Baročna prižnica iz leta 1758


Slovenija, J.Primorska
Relief na prižnici

Slovenija, J.Primorska
Leseno baročno stopnišče, ki vodi do prižnice

Slovenija, J.Primorska
Baročna otroška klop

Slovenija, J.Primorska


Slovenija, J.Primorska
Troladijska, baročna stolnica s prezbiterijem in prižnico v rokoko slogu

Slovenija, J.Primorska
Marija z detetom, leseni kip iz 19. stoletja

Slovenija, J.Primorska
Rotunda, krstilnica Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere Božje z zvonikom na preslico

Slovenija, J.Primorska
Detajl rotunde Janeza Krstnika. Nad vhodnimi vrati, med grboma sta reliefa Janeza Krstnika in beneškega leva.



Povezano:

Koper, staro mestno jedro

Palača Belgramoni - Tacco




Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988

zupnija-kp-stolnica.rkc.si