Velesovo - Adergas

Velesovo je vasica na Gorenjskem. Od Kranja je oddaljena dobrih deset kilometrov, vendar pa spada v občino Cerklje na Gorenjskem. Tu smo obiskali baročno cerkev Marijinega oznanjenja ob kateri stoji nekdanji samostan dominikank, Adergas.
Cerkev in samostan kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. po načrtih dveh arhitektov in stavbenikov, Gregorja Mačka in Zullianija. Zgradili so samo en krak samostana, čeprav sta bila predvidena dva, na vsaki strani cerkve eden. Dominikanke so tu živele do leta 1782. ko je cesar Jožef II. samostan razpustil tako kot mnoge druge po habsburškem cesarstvu.
Baročno cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem krasi sedem ogromnih slik, ki jih je naslikal slikar Johan Schmidt iz Kremsa pri Dunaju. Od tu tudi priimek slikarja, Kremserschmidt. Njegove slike krasijo glavni oltar in šest stranskih. Zanimiva zgodba iz druge svetovne vojne, če je takrat sploh lahko bilo kaj zanimivo. Nemci so želeli odpeljati slike v Nemčijo. To je vedel tudi nemški duhovnik, ki je služboval v Kranju. Vaščanom je svetoval, naj ponoči, na skrivaj, slike zazidajo. Tako so tudi storili in rešili umetnine, ki jih lahko občudujemo še danes.

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem in samostan Adergas

Na vzhodni strani cerkve je krilo samostana, kjer so nekoč bivale Dominikanke. V načrtu je bilo tudi simetrično krilo na zahodni strani, ki pa ni bilo nikoli dograjeno. Zgodil se je cesar Jožef II, ki je leta 1782. samostan razpustil

Vhodni portal cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem

Detajl kamnitega portala. 

Baročno cerkev Marijinega vnebovzetja in samostan, kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. Načrte sta izdelala arhitekta in stavbenika, Gregor Maček in v Trstu rojeni Candido Zulliani

Baročni stranski oltar z mogočno sliko, ki jo je ustvaril slikar Johan Schmidt, doma iz mesteca Krems blizu Dunaja. Imenujejo ga tudi Kremserschmidt. Isti slikar je naslikal tudi sliko v glavnem oltarju in šest slik, ki krasijo ladijski del cerkve

Glavni, baročni oltar s Kremserschmitovo sliko. V tronu glavnega oltarja, ki se tako močno blešči,  se nahaja leseni romarski Marijin kipec

Mogočne cerkvene orgle so novejšega datuma. Blagoslovili so jih leta 2007.

Lesena omara v zakristiji je iz leta 1740

Relief

Tron na glavnem oltarju v katerem se nahaja leseni Marijin kipec, obdan z angeli

Baročna krstilnica

Pod cerkvijo Marijinega oznanjenja v Velesovem so grobovi z letnico 1769

Katakombe pod cerkvijo kjer je pokopano nekaj nun in dva duhovnika

Park  s fontano pred cerkvijo v Velesovem



Povezano, enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Vir: zloženka Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja Velesovo, samostan Adergas

Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Foto zgodbo o starem mestnem jedru Kranja zaključujem s sakralno dediščino mesta, predvsem je tu obisk in ogled čudovite, gotske župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev, oglejskih mučencev. Na prostoru kjer stoji današnja cerkev, je stal sakralni objekt že v 6. stoletju. Današnja cerkev je svojo podobo začela dobivati v 15. stoletju pa vse do sredine 20. stoletja.
Cerkev sv. Kancijana v Kranju je triladijska cerkev, dvoranskega tipa. Krasijo jo osmerokotni stebri, ki nosijo baldahinast obok, bogato okrašen z gotskimi rebri, sklepniki in poslikavami. Za razliko od dvoranske ladje pa je prezbiterij brez okrasja, ima samo križni obok in tabernakeljski glavni oltar s kipi kiparja Franceta Goršeta in ureditvijo arhitekta Ivana Vurnika. Velike, stare slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo dunajski Belvedere.

Gotsko okno in vitraž

Križni obok s sklepnikom Marije z detetom in poslikavo angelov. Nad njim je zvonik cerkve sv. Kancijana, v starem mestnem jedru Kranja

Osrednji zvezdni obok v dvoranski, gotski cerkvi sv. Kancijana izvira iz druge polovice 15. stoletja. Angele z glasbili je naslikal mojster iz Žirovnice.

Značilnost gotske cerkve sv. Kancijana so tudi bogato dekorativno in figuralno okrašeni sklepniki na obokih

Stranski, gotski oltar

Spovednica

Prezbiterij in glavni, tabernakeljski oltar s kipi Franceta Goršeta. Cerkvena oprema se ni ohranila. Današnja je novejšega datuma. Glavni oltar je uredil arhitekt Ivan Vurnik, leta 1934. Vitraž na gotskih oknih je delo slikarja Staneta Kregarja iz leta 1969. Velike slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo stene dunajskega Belvederja.

Marija z detetom. Okvir me zelo spominja na Plečnika

Cerkveni dolgi kor z orglami

Stranski oltar, detajl.

Triladijska dvoranska, gotska cerkev, z zvonikom v osi pročelja ima svoje korenine v 6. stoletju. Največji gradbeni razcvet je doživela v 15. stoletju, arhitekturna in slikarska dela pa so potekala tudi sredi 20. stoletja.

Prezbiterij

Relief Kristusova molitev na Oljski gori, nad glavnim gotskim portalom, je nastal okoli leta 1440. 

Obok kranjskega župnišča in pogled proti Glavnemu trgu

Plečnikove arkade ob prezbiteriju Roženvenske cerkve, v starem mestnem jedru Kranja.

Nekdanji klanec je arhitekt Jože Plečnik spremenil v čudovito stopnišče. nekdanjo šterno pa v vodnjak z obeliskom, ki ima na vrhu petelina. Voda se pretaka skozi terasasto postavljene kamnite posode. Plečnik si je tu zamislil veličasten vhod v mesto. Vodnjak so zgradili med leti 1952 do 1959.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Crngrob in cerkev

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

Vir: strokovno vodstvo umetnostne zgodovinarke

Brošura, Dediščina Kranja, 2008

Crngrob in cerkev Marijinega oznanjenja

Crngrob je razložena vasica, v bližini Škofje Loke, na Gorenjskem. Na majhni vzpetini, nad vasjo, je pravi kulturno, umetniški in zgodovinski spomenik, državnega pomena. To je cerkev Marijinega oznanjenja, s čudovitimi zlatimi oltarji in srednjeveškimi freskami, ki jih najdemo tudi na pročelju cerkve. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je nastajala in spreminjala svojo podobo od konca 13. stoletja pa vse do sredine 19. stoletja. Sprva enoladijska cerkev, se je tekom stoletij, razširila v troladijsko.
Iz nizkega in temnega ladijskega dela cerkve, vstopimo skozi slavolok, v visok in svetel prezbiterij. Dvoranski prezbiterij, je prav gotovo eden lepših, če ne celo najlepši, pri nas. Krasi ga ogromen zlati oltar, ki je posvečen Mariji, na njem pa je okoli sto različnih kipov in kipcev. Tudi zvezdasto obokan in poslikan strop, jemlje dih, prav tako pa tudi kor z orglami, ki so bogato baročno okrašene.
Do cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vodi tudi danes romarska pot, ki se prične v Škofji Loki. Danes je to tematska peš pot, ki se imenuje Peš v Crngrob. Na poti so številne stare kapelice in znamenja. (zloženka, Peš v Crngrob)

Crngrob je vasica v občini Škofja Loka. 

Mali kozolec. Slikovita pot, na vrh manjše vzpetine, kjer stoji umetnostni spomenik, z veliko začetnico. Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, s čokatim zvonikom, ki ga pokriva čebulasta streha

Baročna freska, sv. Krištofa, z Jezusom na rami, na cerkvenem zvoniku, je iz 19. stoletja

Gotsko okno in poslikan rob cerkvenega pročelja.

Kamniti, okrogli vodnjak z lesenim kolesom in pokrit s stožčasto streho, je iz 19. stoletja. Stoji pred cerkvijo Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Dobro ohranjene srednjeveške freske, krasijo zunanjo fasado. Freske so iz sredine 14. stoletja in predstavljajo Kristusov pasijon. 

Freska trpečega Kristusa, okoli njega pa so naslikane stvari, ki jih ob nedeljah, na gospodov dan, ne smeš početi, kajti v nasprotnem, si v hudem grehu. Nastala je v drugi polovici 15. stoletja. Freska se imenuje "Sveta Nedelja" naslikal pa naj bi jo, slikar Janez Ljubljanski.

Gotski kamniti portal

Zanimive konzolne obrazne maske

Eden od šestih stranskih oltarjev in najstarejši med njimi, v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, je posvečen sv. Ahacu

"Zlati oltar" v srednji ladji s kipoma sv. Uršule in sv. Neže

Glavni baročni "zlati oltar", v dvoranskem prezbiteriju, je milo rečeno, ogromen. Posvečen je Mariji. Vsebuje skoraj sto kipov in je največji zlati oltar na Gorenjskem. Zlati oltarji so narejeni iz lesa in so pozlačeni. 

Zvezdasto obokan in poslikan strop dvoranskega prezbiterija

Srednjeveška freska v stranski ladji, predstavlja skupino svetnic. Freske so bile prebeljene, leta 1935. jih je odkril in restavriral slikar Matej Sternen. Na tramu visi ogromno rebro Ajdovske deklice, ki je živela v bližnjih gozdovih. Legenda pravi, da je tlačanom pomagala graditi cerkev. Ko je bila cerkev končana, je velika deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v gozdu, še prej pa so ji vzeli rebro in ga obesili v cerkvi. 

Baročni "zlati oltar" sv. Helene in relief Najdenje križa

Korna klop v dvoranskem prezbiteriju

Kor in orgle z bogatim baročnim okrasjem. Orgle so iz leta 1743.

Stranski baročni, zlati oltar sv. Martina, z letnico 1680. Zgoraj levo, je delček srednjeveške freske, sv. Jožef pri kuhanju kaše

Križev pot je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Cerkev v Crngrobu je triladijska, z gotskimi oboki in dvoranskim prezbiterijem

Gorenjski nagelj krasi police na oknih hiš v Crngrobu

Rožni vrt v Crngrobu

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

4. Škofja Loka, grad in Loški muzej

Vir: Voden ogled z umetnostno zgodovinarko

zloženka Crngrob