Advent v Leobnu

Veseli december ali advent, kot mu pravijo domačini, se v Leobnu odvija na Glavnem trgu, v starem mestnem jedru. Trg obdajajo čudovite in znamenite palače, ima dva vodnjaka, med vse to pa so v veselem decembru umestili stojnice, novoletno jelko, jaslice, otroška igrala pa še ogromno kolo. Mesto Leoben leži ob reki Muri, od Gradca pa je oddaljen slabo uro vožnje. Je drugo največje mesto na avstrijskem Štajerskem.

Kolo na božično - novoletnem sejmu v Leobnu

Stojnice pred čudovito staro mestno hišo Leobna. Na sredini dolge frčade je mestni grb, čaplja z ribo.

Veseli december oziroma advent v Leobnu, na Glavnem trgu

Palača na Glavnem trgu je bila postavljena leta 1895. Nad glavnim portalom sedi črn pes.

Kaj pomeni črni kuža, nad glavnim portalom, izvemo, ko vstopimo v preddverje. Črni pes je ime za vinoteko

Weinlaube, uživanje v vinu pod brajdo, pri Črnem psu :) 

Most z železno konstrukcijo, ki kraljuje nad reko Muro, povezuje staro mestno jedro Leobna z novim delom

Železna konstrukcija na mostu čez Muro

Hotelski izvesek

Novoletno okrašen stolp z uro, ob robu starega mestnega jedra, je edini ostanek nekdanjih srednjeveških vrat

Božično - novoletno vzdušje na ulici Homanngasse, v Leobnu

Novoletna jelka in Sveta Družina, na Glavnem trgu v Leobnu

V večernih urah, se lučke prižgejo tudi na stari mestni hiši. Danes so v njej trgovski in gostinski lokali.

Stanovanjska hiša, v starem mestnem jedru, ki mi je všeč :)

Kužno znamenje, na Glavnem trgu

Leoben je univerzitetno mesto, s poudarkom na montanistiki

Nekdanja jezuitska, cerkev, baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverija 

Detajl vhodnih vrat, cerkve sv. Frančiška Ksaverija

Notranjost cerkve sv. Frančiška Ksaverija je obdana s šestimi stranskimi oltarji in kipi svetnikov. Vse je v globoki črni barvi in če mene kdo vpraša, rahlo strašljivo :) Cerkev nima nobenih fresk

Glavni oltar iz leta 1670.

Cerkveni kor z orglami

Poleg glavnega kora ima, cerkev sv. Frančiška Ksaverija, še šest manjših

Kip sv. Frančiška Ksaverija, nad glavnim vhodom v cerkev

Poleg kuhanega vina, se v Leobnu pije tudi domače pivo Gosser, ki ga tu varijo že 150 let


Podobno: Veseli december v Celovcu

Kanal ob Soči

Mestece Kanal, čigar staro mestno jedro se dviga nad reko Sočo, je središče občine Kanal ob Soči. Srce starega mestnega jedra je trg Kontrada, z Gotsko hišo, ki datira v 11. stoletje in je najstarejša hiša v Kanalu. Tu je tudi prenovljen obrambni stolp, v katerem so uredili galerijo. Na trgu prirejajo različne kulturne prireditve.
Foto sprehod je bil kratek, toda zanimiv in slikovit. Bo treba ponovit :)

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kanalu. Prva omemba že leta 1431. Cerkev stoji v središču starega mestnega jedra in tik ob znamenitem mostu čez Sočo

Kontrada, z najstarejšo baročno hišo, knjižnico in galerijo, je manjši kanalski trg na katerem prirejajo različne kulturne dogodke.

Riko Debenjak, slovenski slikar in grafik, se je rodil 8. februarja 1908. v Kanalu

V starem srednjeveškem stolpu, na trgu Kontrada, domuje galerija Rika Debenjaka

Staro mestno jedro Kanala, Pionirska ulica

Hiša na Pionirski ulici 2, kjer domuje tudi TIC Kanal

Kanalski most in železniški nadvoz v ozadju

Kanalski most čez reko Sočo je bil postavljen leta 1580. Sprva je bil most lesen. Skozi burno zgodovino tega območja, je bil most večkrat poškodovan in popravljan. Najhuje je bilo v prvi svetovni vojni, ko so ga razstrelili (25. maj 1915). Takega kot ga vidimo danes, so postavili leta 1920.

Slikovito mestece Kanal je tudi upravno središče občine Kanal ob Soči

S kanalskega mostu, najpogumnejši skačejo v reko Sočo, na tradicionalni prireditvi "skoki z mosta"

Neptunov vodnjak v Kanalu. Izdelali so ga leta 1815. Stoji ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Gradnjo je omogočil grof Coronini.

Kafetarije z razglednimi terasami. Čudovit pogled na Sočo, naravo, most in staro mestno jedro

"Krasna si, bistra hči planin" Smaragdno reko Sočo je opeval tudi pesnik Simon Gregorčič

Hiše in palače na kamniti vzpetini nad reko Sočo. Prva z leve je baročna hiša, najstarejša hiša v Kanalu

Hrib Sabotin nad Sočo in Soško progo

Soška proga ob reki Soči in železniški tunel

Povezano: 

Samostan Kostanjevica, Nova Gorica

Burboni in Škrabčeva knjižnica

Vir: Tic Kanal

Izlet v Podjuno

Na sončno, septembrsko soboto smo se odpravili na izlet v Podjuno. Iz Ljubljane, mimo Jezerskega in čez Jezerski vrh, smo se po serpentinasti cesti, spustili v Podjuno, avstrijsko deželo, kjer je kar nekaj koroških Slovencev in posledično tudi dvojezični napisi.
Prva postaja, najtoplejše evropsko jezero, Klopinjsko jezero. Od tu nas je pot vodila v Dobrlo vas, kjer smo si ogledali samostan in samostansko cerkev. Naslednja točka je bila Globasnica, oziroma Gora svete Heme, kjer ob več stoletji stari lipi, stoji cerkvica, ob njej pa arheološki park z ostanki kar štirih cerkva.
Po kosilu obisk Pliberka in Slovenskega kulturnega doma pa še sprehod po starem mestnem jedru. Kratek skok do Lipice, kjer smo si ogledali stari in novi most čez reko Dravo, nato pa čez Dravograd in mimo Velenja, proti Ljubljani.
Foto zgodba:

Razgledišče nad Klopinjskim jezerom. Najtoplejše jezero v Evropi, poleti doseže temperaturo tudi do 28 stopinj. 

Klopinj, turistični kraj ob Klopinjskem jezeru in družinski hotel ob njem

Klopinjsko jezero je posejano z lesenimi pomoli, toda ti so večinoma privatni. Za tiste, ki niso pridno varčevali in si kupili hišo z delčkom jezera, je tu občinski pomol, kjer lahko uživajo :) 

Družinski hoteli ob Klopinjskem jezeru imajo v glavnem slovenske priimke. Dvojezičnih napisov in tabel pa tu nismo opazili.

Klopinj in Klopinjsko jezero v Podjuni

Samostan v Dobrli vasi

Samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja v Dobrli vasi. Značilnost cerkve so tudi stopnice, ki se vzpenjajo od cerkvene ladje proti oltarju.

Stranski oltar župnijske cerkve v Dobrli vasi

Vhod v samostan v Dobrli vasi

Gora svete Heme, nad Globasnico, je že od nekdaj romarsko središče. Romarska cerkev sv. Hemme in sv. Dorotej

Ob romarski cerkvi sv. Hemme in sv. Doroteje, so arheologi našli ostanke štirih cerkva, ki pričajo o starem romarskem središču na Gori sv. Hemme.

Mir in spokojnost romarske Gore sv. Hemme al Junske gore, po kateri je ime dobila pokrajina Podjuna

Slovenski kulturni dom v Pliberku

Hiša na Glavnem trgu v Pliberku

Čebulni zvonik, farne cerkve sv. Petra in Pavla, Pliberk

Pliberk, pogled proti Peci. Erazmova kapela iz leta 1766. Spredaj, Hemin vodnjak. Na njem so podobe iz življenja sv. Heme in sveti krst.

Farna cerkev sv. Petra in Pavla, Pliberk

Stari most čez reko Dravo, Lipica, Podjuna

Nasad buč v Podjuni, Lipica

Vir: kleindenkmaeler.at, vodenje na izletu. wikipedia

Povezano: 

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Svetišče na gori Svete Heme

Pliberk