Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Slovenski planinski muzej v Mojstrani je trenutno najmlajši muzej v Sloveniji. Odprli so ga leta 2010. in že si je prislužil kup nagrad, med njimi tudi nagrado Živa, kot najboljši slovanski muzej leta 2017.
Arhitekturno zanimiv muzej hrani bogato slovensko planinsko dediščino. Od predmetov, fotografij in dokumentov. Zanimiv je bivak v muzeju v katerem lahko podoživimo kako je videti huda nevihta v gorah.
Stalna razstava je oblikovana kot Muzejska planinska pot. Na njej izvemo kako se pripravimo na pot v gore, katere pripomočke potrebujemo na poti, kaj vse lahko vidimo in doživimo v planinah, tudi nevihto in nebodigatreba kakšno nesrečo pa vse do končnega cilja, vzpona na vrh gore.
Zelo zanimiv muzej, vreden obiska in ogleda.

Zgradba Slovenskega planinskega muzeja me spominja na ogromen bivak. Nekateri pravijo, da je kot ogromna skala, ki se je okrušila z okoliških gora. 

Slovenski planinski muzej v Mojstrani so odprli leta 2010. Poleg stalnih in občasnih razstav je v njem tudi info točka za bližnji Triglavski narodni park.

Unikatni leseni ležalniki pred Planinskim muzejem. Odlični za hrbtenico, preverjeno 😎

Znameniti bivak pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani so leta 1936. postavili na jezerih, nad dolino Vrat. Leta 2015. so ga prestavili na travnik pred Planinskim muzejem. 

Hiša v kateri je bila leta 1984. postavljena Triglavska muzejska zbirka. Stoji ob Planinskem muzeju. Danes je v njej hostel. 

Triglavska Bistrica

Triglavska Bistrica v Mojstrani. Mir, tišina, narava, eno samo veselje 😎

Rožice ob Triglavski Bistrici

Zadnja stran Slovenskega planinskega muzeja, ki gleda proti Triglavski Bistrici

Sprehajalna pot ob Triglavski Bistrici

Prvi slovenski helikopter, ki je reševal v gorah. Iz časa, ko je bila policija še milica. Poimenovali so ga Burduš 😎

Planinska palica Jakoba Aljaža iz leta 1879.

Smučarska oprema, smuči in smučarske palice iz obdobja med obema vojnama

Daljnogled in fotografski aparat. Slednji je bil last plezalca Janeza Mraka pred drugo svetovno vojno

Posoda za hrano in pijačo: lesena čutara, ki se je uporabljala pred prvo svetovno vojno, aluminijasta čutara pred drugo svetovno vojno in termo steklenica iz časa po drugi svetovni vojni

Jedilni pribor in posoda za pripravo in shranjevanje jedi iz sredine 20. stoletja. Pravokotna škatla za zaseko iz druge polovice 19. stoletja. Verjetno so vanjo shranili tudi kakšno drugo jed.

Jušnik poslikan z alpskimi rožami, prva polovica 20. stoletja

Za potrebe reševanja v gorah. Kovček za sanitetni material, pred prvo svetovno vojno. Aki, lesen in aluminijast reševalni čoln.

Barvita vpisna knjiga Planinskega društva Radovljica

Vpisna knjiga ob odprtju Valvasorjevega doma pod Stolom

Oprema planincev. Lesene krplje, pripomoček za hojo po visokem snegu

Razstavni prostor Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani

Pod bivakom iz leta 1936. so uredili prostor za "igrivo pot doživetij" in pobeg v bivak. 

Vrt Viharnik na katerem poleg rastlin najdemo lesene plošče z imeni slovenskih olimpijcev iz Mojstrane in okolice

Na vrtu Viharnik najdemo leseni bivak. Le kaj se skriva v njem ...

... božične jaslice 😊

Ob Božiču hišo in vrt Viharnik osvetli kar nekaj tisoč lučk 😎

Na desni apartmajske hiše v Mojstrani, ki so trenutno na prodaj, na levi pa Dovje

Grančišče se imenuje hrib nasproti Planinskega muzeja v Mojstrani. Večina nas ga bo občudovala kar z muzejskega dvorišča. 844 metrov visok hrib je za bolj vzdržljive pohodnike. Strmo steno pa premagujejo izkušeni plezalci. 


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Mojstrana

Planica, Planica ...

Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: voden ogled Planinskega muzeja

informativni zapisi ob predmetih

planinskimuzej.si 

Jaslice in cerkev Marijinega oznanjenja

Baročna cerkev Marijinega oznanjenja, vsem nam bolj znana kot Frančiškanska cerkev, na Prešernovem trgu, v Ljubljani, vsako leto postavi velike jaslice, ob oltarju velikega mojstra, Francesca Robbe. Po ogledu jaslic pa si vsekakor velja ogledati tudi notranjost enoladijske cerkve, obdano s kapelicami, s stranskimi oltarji in kipi velikih mojstrov, tudi Francesca Robbe pa tudi freske, ljubljanskega slikarja in portretista, Matevža Langusa in kasnejše od slikarja Mateja Sternena.

Kljuka s stilom. Odprimo vrata cerkve Marijinega oznanjenja in si, v veselem decembru, oglejmo jaslice in čudovito frančiškansko cerkev na Prešernovem trgu, v Ljubljani

Baročno cerkev Marijinega oznanjenja, kot jo vidimo danes, so postavili med leti 1646. do 1660. Baročna prižnica je bila postavljena okoli leta 1770.

Jaslice v ljubljanski frančiškanski cerkvi, vsako leto privabijo množico obiskovalcev

Jaslice pri frančiškanih

Jaslice pri frančiškanih - pastirček z ovčicami :) 

Jaslice pri frančiškanih - pot čez puščavo

XI. in XII. postaja Križevega pota

Freske na stropu so delo slikarja Mateja Sternena

Frančiškanska cerkev v Ljubljani ima za glavnim oltarjem še tri kapelice. Ena od njih ima na oltarju črno Marijo z detetom

Anton Martin Slomšek, kapela za glavnim oltarjem

Manjše orgle v prezbiteriju cerkve

Jaslice, pred čudovitim. baročnim glavnim oltarjem, mojstra Francesca Robbe

Strop, poslikan s freskami in orgle na cerkvenem koru. Prvotne freske na stropu je poslikal slikar Matevž Langus, vendar se niso ohranile, razen v stranskih kapelah. Ladjo in prezbiterij je na novo poslikal slikar Matej Sternan, med leti 1925. do 1933. (zvkds.si)

Levi stranski oltar, posvečen Materi božji

Tlakovanje v stranski kapeli sv. Treh kraljev. Nagrobna plošča ima v vseh vogalih srce.

Del baročne prižnice, ki sega tudi v stransko kapelo sv. Treh kraljev

Orgle. Leta 1870. jih je izdelal in postavil orglarski mojster Franc Goršič, ki se je rodil v ljubljanskem Krakovem, 21.19.1836. Leta 1902. so frančiškani poklicali avstrijskega orglarskega mojstra Mauracherja, ki je orglam dodal še tretji manual in 12 registrov. . Mogočne orgle imajo danes tri manuale in 44 registrov in so druge največje v Ljubljani (dlib.si - Orgle v ljubljanskih cerkvah)

Spovednica

Frančiškanska cerkev v Ljubljani (cerkev Marijinega oznanjenja) ima eno ladjo, na vsaki strani po tri kapele in še tri za glavnim oltarjem. Ima dolg, raven prezbiterij in mogočne orgle na koru.

Stranska kapela Žalostne Matere božje

Stranska kapela

Prezbiterij

Desni, stranski oltar. Oltar sv. Križa

Cerkvene klopi

Sv. Anton Puščavnik, kip v stranskem oltarju sv. Valentina iz leta 1681

Sv. Rok, kip v stranskem oltarju sv. Valentina

Freska na stropu stranskega oltarja

Obok s freskami, pod cerkvenim korom

Podobno: Tekčeve jaslice v Tržiču

Vir: Blaž Resman, “Frančiškanska (prvotno avguštinska) cerkev Marijinega oznanjenja”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/franciskani (datum dostopa: 29.12.2015 11:15)