Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Slovenski planinski muzej v Mojstrani je trenutno najmlajši muzej v Sloveniji. Odprli so ga leta 2010. in že si je prislužil kup nagrad, med njimi tudi nagrado Živa, kot najboljši slovanski muzej leta 2017.
Arhitekturno zanimiv muzej hrani bogato slovensko planinsko dediščino. Od predmetov, fotografij in dokumentov. Zanimiv je bivak v muzeju v katerem lahko podoživimo kako je videti huda nevihta v gorah.
Stalna razstava je oblikovana kot Muzejska planinska pot. Na njej izvemo kako se pripravimo na pot v gore, katere pripomočke potrebujemo na poti, kaj vse lahko vidimo in doživimo v planinah, tudi nevihto in nebodigatreba kakšno nesrečo pa vse do končnega cilja, vzpona na vrh gore.
Zelo zanimiv muzej, vreden obiska in ogleda.

Zgradba Slovenskega planinskega muzeja me spominja na ogromen bivak. Nekateri pravijo, da je kot ogromna skala, ki se je okrušila z okoliških gora. 

Slovenski planinski muzej v Mojstrani so odprli leta 2010. Poleg stalnih in občasnih razstav je v njem tudi info točka za bližnji Triglavski narodni park.

Unikatni leseni ležalniki pred Planinskim muzejem. Odlični za hrbtenico, preverjeno 😎

Znameniti bivak pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani so leta 1936. postavili na jezerih, nad dolino Vrat. Leta 2015. so ga prestavili na travnik pred Planinskim muzejem. 

Hiša v kateri je bila leta 1984. postavljena Triglavska muzejska zbirka. Stoji ob Planinskem muzeju. Danes je v njej hostel. 

Triglavska Bistrica

Triglavska Bistrica v Mojstrani. Mir, tišina, narava, eno samo veselje 😎

Rožice ob Triglavski Bistrici

Zadnja stran Slovenskega planinskega muzeja, ki gleda proti Triglavski Bistrici

Sprehajalna pot ob Triglavski Bistrici

Prvi slovenski helikopter, ki je reševal v gorah. Iz časa, ko je bila policija še milica. Poimenovali so ga Burduš 😎

Planinska palica Jakoba Aljaža iz leta 1879.

Smučarska oprema, smuči in smučarske palice iz obdobja med obema vojnama

Daljnogled in fotografski aparat. Slednji je bil last plezalca Janeza Mraka pred drugo svetovno vojno

Posoda za hrano in pijačo: lesena čutara, ki se je uporabljala pred prvo svetovno vojno, aluminijasta čutara pred drugo svetovno vojno in termo steklenica iz časa po drugi svetovni vojni

Jedilni pribor in posoda za pripravo in shranjevanje jedi iz sredine 20. stoletja. Pravokotna škatla za zaseko iz druge polovice 19. stoletja. Verjetno so vanjo shranili tudi kakšno drugo jed.

Jušnik poslikan z alpskimi rožami, prva polovica 20. stoletja

Za potrebe reševanja v gorah. Kovček za sanitetni material, pred prvo svetovno vojno. Aki, lesen in aluminijast reševalni čoln.

Barvita vpisna knjiga Planinskega društva Radovljica

Vpisna knjiga ob odprtju Valvasorjevega doma pod Stolom

Oprema planincev. Lesene krplje, pripomoček za hojo po visokem snegu

Razstavni prostor Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani

Pod bivakom iz leta 1936. so uredili prostor za "igrivo pot doživetij" in pobeg v bivak. 

Vrt Viharnik na katerem poleg rastlin najdemo lesene plošče z imeni slovenskih olimpijcev iz Mojstrane in okolice

Na vrtu Viharnik najdemo leseni bivak. Le kaj se skriva v njem ...

... božične jaslice 😊

Ob Božiču hišo in vrt Viharnik osvetli kar nekaj tisoč lučk 😎

Na desni apartmajske hiše v Mojstrani, ki so trenutno na prodaj, na levi pa Dovje

Grančišče se imenuje hrib nasproti Planinskega muzeja v Mojstrani. Večina nas ga bo občudovala kar z muzejskega dvorišča. 844 metrov visok hrib je za bolj vzdržljive pohodnike. Strmo steno pa premagujejo izkušeni plezalci. 


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Mojstrana

Planica, Planica ...

Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: voden ogled Planinskega muzeja

informativni zapisi ob predmetih

planinskimuzej.si 

Tržič, staro mestno jedro

Tržič, mesto na Gorenjskem, je nastal ob Tržiški Bistrici in potoku Mošenik. Legenda pravi, da je nekoč mesto stalo višje, pod Ljubeljem. Ko se je utrgal zemeljski plaz, so se ljudje prestrašili in zbežali v dolino, kjer so ustanovili mesto Tržič. Tisti, ki so se še malo bolj bali, so zbežali še malo dlje in nastala je Kropa :)
Ljudje so se ukvarjali z obrtjo. Ko danes omenimo Tržič, takoj pomislimo na čevlje, toda tu so se ukvarjali tudi z izdelavo nogavic, imeli so tkalske delavnice in kovačije. O vsem tem tudi danes priča staro mestno jedro, ki je s svojimi portali, železnimi vrati in polknicami, sušilnimi odprtinami na strehah pa še marsikaj se najde, izredno zanimivo in vredno obiska.

Poslikana fasada in lepo obnovljena, na hiši Trg svobode 31. Pravijo ji Perkova hiša

Pogled z grajskega griča na staro mestno jedro Tržiča in zvonik cerkve sv. Andreja

Železna vhodna vrata in baročni kamniti portal Mallyjeve hiše, na Trgu svobode. Karl Mally je bil Nemec in podjetnik, ki je leta 1870. skupaj s poslovnim partnerjem, ustanovil prvo tovarno čevljev v Tržiču.

Hišo na Trgu svobode 9, krasi polkrožna bifora nad glavnim vhodom in reliefi pod okni. V njej so živeli izdelovalci kos, ki so jih imenovali Polci. Kasneje je bila v hiši gostilna, nekaj časa pa tudi sodišče.

Kamniti portal z jonskima stebroma je iz leta 1847.

Hiša na Trgu svobode 11 ima železna polkna, tako kot vse hiše v starem mestnem jedru. Po velikem požaru 1811. so morale imeti vse hiše železna vrata in polkna.

Ena izmed značilnosti tržiških hiš so tudi odprtine za sušenje na strehi. Uporabljali so jih za sušenje kož, platna, lanu in nogavic

Detajl kamnitega portala na Trgu svobode 16, z letnico 1852

Enonadstropna hiša z baročno zasnovo iz sredine 19. stoletja, je bila v lasti bogate tržiške družine Pollak

Staro mestno jedro Tržiča in cerkev sv. Andreja pa tudi pot do Tržiškega muzeja

Hiša na Trgu svobode 23, je bila zgrajena v 18. stoletju. V nizu hiš izstopa s svojim kamnitim balkonom, nad vhodom, ki je podprt s stebri.

Hiša z razgibano fasado in kamnitim portalom, na Trgu svobode 25, je rojstna hiša pesnika in avtorja prvega slovenskega libreta, Janeza Damascena Deva (1732 - 1786)

Tržiški portali, neprecenljivo. Na strehi so vidne odprtine sušilnice

Razkošno členjena fasada, palače na Trgu svobode 26

Cerkev sv. Andreja, v starem mestnem jedru Tržiča. Sedanjo cerkev so postavili leta 1865. V letih od 1871 do 1880. je v cerkvi sv. Andreja, kot kaplan, deloval Jakob Aljaž. Vodil je pevski zbor. Jakob Aljaž je leta 1871. iz nemščine prevedel najbolj znano božično pesem, Sveta noč, ki je bila prav v Tržiču, prvič izvedena v slovenskem jeziku.

Trg svobode 30, kamniti portal z okraski in železna vrata

Čudovita vogalna hiša, na Trgu svobode 30, z vogalnim pomolom, je bila v lasti družine Mally. Tu je živela Hilda Mally z možem, ki je bil profesor in poslanec v Beogradu. Leta 1924. je bil tudi jugoslovanski minister za promet in tako je gospa Hilda postala prva tržiška gospa ministrica :) V tej lepi hiši je dobil prostore prvi vrtec v Tržiču, leta 1900. o čemer priča spominska plošča pri vhodu.

Dvonadstropna hiša, na Trgu svobode 33, je iz 17. stoletja, v 19 stoletju pa so jo predelali. Nad kamnitim portalom je plošča z letnico 1852. in ime lastnika, Vincenc Pollak

Hiša na Koroški cesti v Tržiču. Nad vhodom so železne gavtre in luč obdana s kovinsko zaščito. Lep primer umetnostnega kovaštva, ki je bilo tu razvito

Gorenjske nageljne že malo kje vidiš. Tržiška hiša jih ima, kot lep okras, na fasadi. Ker je veseli december, je tu tudi smrečica :)

Kamniti tržiški portali imajo vklesano letnico in začetnici lastnika

Staro mestno jedro Tržiča s kamnitimi hišami in lopo, ki ima spodnji del zidan, zgornji pa je lesen

Na poti proti Tržiškemu muzeju

Tržič, 1904.

Povezano: Tekčeve jaslice v Tržiču

Vir: Odlična brošura "Sprehod po starem mestnem jedru" - Turistično promocijski in informativni center Tržič, Trg svobode 18

Register nepremične kulturne dediščine