Tržič, mesto na Gorenjskem, je nastal ob Tržiški Bistrici in potoku Mošenik. Legenda pravi, da je nekoč mesto stalo višje, pod Ljubeljem. Ko se je utrgal zemeljski plaz, so se ljudje prestrašili in zbežali v dolino, kjer so ustanovili mesto Tržič. Tisti, ki so se še malo bolj bali, so zbežali še malo dlje in nastala je Kropa :)
Ljudje so se ukvarjali z obrtjo. Ko danes omenimo Tržič, takoj pomislimo na čevlje, toda tu so se ukvarjali tudi z izdelavo nogavic, imeli so tkalske delavnice in kovačije. O vsem tem tudi danes priča
staro mestno jedro, ki je s svojimi portali, železnimi vrati in polknicami, sušilnimi odprtinami na strehah pa še marsikaj se najde, izredno zanimivo in vredno obiska.
|
Poslikana fasada in lepo obnovljena, na hiši Trg svobode 31. Pravijo ji Perkova hiša |
|
Pogled z grajskega griča na staro mestno jedro Tržiča in zvonik cerkve sv. Andreja |
|
Železna vhodna vrata in baročni kamniti portal Mallyjeve hiše, na Trgu svobode. Karl Mally je bil Nemec in podjetnik, ki je leta 1870. skupaj s poslovnim partnerjem, ustanovil prvo tovarno čevljev v Tržiču. |
|
Hišo na Trgu svobode 9, krasi polkrožna bifora nad glavnim vhodom in reliefi pod okni. V njej so živeli izdelovalci kos, ki so jih imenovali Polci. Kasneje je bila v hiši gostilna, nekaj časa pa tudi sodišče. |
|
Kamniti portal z jonskima stebroma je iz leta 1847. |
|
Hiša na Trgu svobode 11 ima železna polkna, tako kot vse hiše v starem mestnem jedru. Po velikem požaru 1811. so morale imeti vse hiše železna vrata in polkna. |
|
Ena izmed značilnosti tržiških hiš so tudi odprtine za sušenje na strehi. Uporabljali so jih za sušenje kož, platna, lanu in nogavic |
|
Detajl kamnitega portala na Trgu svobode 16, z letnico 1852 |
|
Enonadstropna hiša z baročno zasnovo iz sredine 19. stoletja, je bila v lasti bogate tržiške družine Pollak |
|
Staro mestno jedro Tržiča in cerkev sv. Andreja pa tudi pot do Tržiškega muzeja |
|
Hiša na Trgu svobode 23, je bila zgrajena v 18. stoletju. V nizu hiš izstopa s svojim kamnitim balkonom, nad vhodom, ki je podprt s stebri. |
|
Hiša z razgibano fasado in kamnitim portalom, na Trgu svobode 25, je rojstna hiša pesnika in avtorja prvega slovenskega libreta, Janeza Damascena Deva (1732 - 1786) |
|
Tržiški portali, neprecenljivo. Na strehi so vidne odprtine sušilnice |
|
Razkošno členjena fasada, palače na Trgu svobode 26 |
|
Cerkev sv. Andreja, v starem mestnem jedru Tržiča. Sedanjo cerkev so postavili leta 1865. V letih od 1871 do 1880. je v cerkvi sv. Andreja, kot kaplan, deloval Jakob Aljaž. Vodil je pevski zbor. Jakob Aljaž je leta 1871. iz nemščine prevedel najbolj znano božično pesem, Sveta noč, ki je bila prav v Tržiču, prvič izvedena v slovenskem jeziku. |
|
Trg svobode 30, kamniti portal z okraski in železna vrata |
|
Čudovita vogalna hiša, na Trgu svobode 30, z vogalnim pomolom, je bila v lasti družine Mally. Tu je živela Hilda Mally z možem, ki je bil profesor in poslanec v Beogradu. Leta 1924. je bil tudi jugoslovanski minister za promet in tako je gospa Hilda postala prva tržiška gospa ministrica :) V tej lepi hiši je dobil prostore prvi vrtec v Tržiču, leta 1900. o čemer priča spominska plošča pri vhodu. |
|
Dvonadstropna hiša, na Trgu svobode 33, je iz 17. stoletja, v 19 stoletju pa so jo predelali. Nad kamnitim portalom je plošča z letnico 1852. in ime lastnika, Vincenc Pollak |
|
Hiša na Koroški cesti v Tržiču. Nad vhodom so železne gavtre in luč obdana s kovinsko zaščito. Lep primer umetnostnega kovaštva, ki je bilo tu razvito |
|
Gorenjske nageljne že malo kje vidiš. Tržiška hiša jih ima, kot lep okras, na fasadi. Ker je veseli december, je tu tudi smrečica :) |
|
Kamniti tržiški portali imajo vklesano letnico in začetnici lastnika |
|
Staro mestno jedro Tržiča s kamnitimi hišami in lopo, ki ima spodnji del zidan, zgornji pa je lesen |
|
Na poti proti Tržiškemu muzeju |
|
Tržič, 1904. |
Vir: Odlična brošura "Sprehod po starem mestnem jedru" - Turistično promocijski in informativni center Tržič, Trg svobode 18
Register nepremične kulturne dediščine