Šmarje pri Jelšah

Šmarje pri Jelšah je slikovit trg na Štajerskem. Naselje je upravno in kulturno središče istoimenske občine. V središču starega trškega jedra stoji Kulturni dom, ki bo drugo leto praznoval 40-letnico. Gledališke in kino predstave, knjižnica, razstave, Festival amaterskega filma, druženje. Za vso to dušno kulturno hrano skrbi ekipa duhovitih in srčnih ljudi, ki dela z veliko ljubeznijo do kulture in ljudi. Tako do nastopajočih kot do obiskovalcev. Preverjeno 😊
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1236. Župnijska cerkev in trške hiše so zgrajene na okamnelih jelšah. Od tod naj bi izviralo ime kraja, Šmarje pri Jelšah. Do konca leta 1994. je bil kraj središče večje občine kot je danes. Sem je spadala tudi Rogaška Slatina pa tudi Kozje, ki je v središču Kozjanskega parka.
Največja znamenitost kraja je baročna cerkev sv. Roka in kalvarija z baročnimi kapelami. Tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v isti črti s cerkvijo sv. Roka, je bogata z baročno opremo in vredna ogleda. Skratka, barok se v Šmarju pri Jelšah odlično počuti. Njemu v čast so posvetili tudi Muzej baroka, kjer so razstavljeni baročni, leseni kipi, ki so krasili kapele na kalvariji.
Foto zgodba o delčku znamenitosti, ki jih ponuja Šmarje pri Jelšah

Pogled na staro trško jedro, Šmarje pri Jelšah. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, župnišče, Muzej baroka ...

Največja znamenitost Šmarij pri Jelšah je štirinajst baročnih kapel kalvarije in baročna, romarska cerkev sv. Roka. Gratis kulturno-umetniško-meditativni fitnes 😊

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja stoji nasproti sv. Roka. Obe cerkvi sta romarski, tako imajo 15. in 16. avgusta, dvojno romanje.

Kulturni dom Kino Šmarje pri Jelšah prireja Festival amaterskega in neodvisnega filma. Letos je prvo nagrado strokovne žirije dobila Lina Eržen za kratki film "Mine dan, začne se jutro". Nagrado sta podelila slovenski pisatelj in režiser Vinko Moderndorfer ter direktor Kulturnega doma gospod Jože Čakš. Čestitke 😍

Pravljično poslikana stena v Kulturnem domu. Ilustratorka Ančka Gošnik in motiv iz pravljice "Tri botre lisičice"

Kulturni dom Šmarje pri Jelšah so zgradili leta 1978. V letu 2013. so ga temeljito obnovili in dogradili. V njem so knjižnica, kino, gledališče, Kulturnica. Prirejajo različne razstave in srečanja, v zadnjem času tudi Festival amaterskega filma. Kulturni dom je zelo dobro obiskan. Je kulturna hrana in duša občine, ki ga vodijo srčni ljudje.

Filmski projektor iz druge polovice 20. stoletja.

Pranger pred Kulturnim domom na Aškerčevem trgu. Sodoben in malce hudomušen pranger so postavili leta 1995. v času prvega trienala satire in humorja. Na njem so izklesane zapovedi, ki jih velja prebrati in se po njih tudi ravnati 😎 Trg je poimenovan po pesniku in duhovniku Antonu Aškercu, ki je bil med leti 1883. do 1889, kaplan v šmarski župniji.

Vhod v župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ki se prvič omenja leta 1236. Za baročno opremo, ki se je ohranila, je večinoma zaslužen šmarski župnik Janez Jurešič. Tu je deloval med leti 1700. do 1737.  

Kamniti portal in stopnišče šmarskega župnišča

Mogočna, nadstropna stavba šmarskega župnišča je bila zgrajena konec 18. stoletja.

Kamniti, dvojni vodnjak v parku ob župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja.

Zanimiva, pritlična, podolgovata hiša z velikimi okni in vhodi s polkni ter z dvojnim stopniščem, je bila nekoč skladišče. Zgradba je bila zgrajena konec 19. stoletja. Danes so v njej lokali.

Hiša Franca Skaze (1838-1892) na Celjski ulici v Šmarju pri Jelšah. Franc Skaza je bil veleposestnik in narodni buditelj. Bil je soustanovitelj prve slovenske tiskarne v Mariboru kjer so tiskali časopis Slovenski narod. Ustanovil je šmarsko čitalnico, bil je prvi šolski nadzornik in skupaj z Antonom Aškercem dosegel, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, skratka bil je zaveden Slovenec. Njegova hiša z bogato klesano zunanjščino, je bila zbirališče slovenskih rodoljubov. Franc Skaza se je rodil, delal in umrl v Šmarju. Na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopan

Bogastvo šmarske družine Skaza je bilo vidno tudi na hiši, ki so jo postavili v drugi polovici 19. stoletja. Bogato kamnoseško okrasje obdaja okna in vrata. Upam, da to lepoto obnovijo, kajti zob časa jo rahlo načenja 

Šmarje pri Jelšah, staro trško jedro


Povezano:

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Vir: zloženka Šmarje pri Jelšah, 2008

zupnija.smarje.com

Register NKD, wikipedia

Hraše in Lesce

Hraše in Lesce sta naselji v občini Radovljica. Od rojstne hiše Janeza Jalna na Rodinah do Lesc je približno tri kilometre slikovite poti, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji, znamenji in cerkvami, spomeniki in predvsem čudovitimi portali iz tufa.
V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren, ki je prehodil pot od revnega kmečkega fanta do pravnika, duhovnika, pesnika, plemiča ... Ob njegovi rojstni hiši so mu postavili spomenik.
Staro mestno jedro Lesc, z baročno cerkvijo Marijinega vnebovzetja pa je polno nadstropnih zidanih hiš, kmečkih dvorcev z gospodarskimi poslopji in skednji, bogatejših kmetov in posestnikov. Imajo pa tudi železniško postajo, s katere te vlak odpelje v Ljubljano 😉

Pritlična hiša iz prve polovice 18. stoletja, z ohranjenimi kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa in železnimi mrežami. Krasi jo tudi kamnit, polkrožni portal

Hraše so majhna vasica ob cesti Rodine - Lesce. Spadajo v občino Radovljica.

V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren (9. junij 1656 - 28. september 1704. Ljubljana), duhovnik, stolni prošt, pesnik, ustanovni član in predsednik ljubljanskih operozov, ki so vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in Sloveniji. Spomenik stoji ob njegovi rojstni hiši v Hrašah. Odkrili so ga septembra leta 1994. Spomenik je delo arhitekta Marka Smrekarja in kamnoseštva Jezeršek.  

Grb dr. Janeza Krstnika Prešerna - Heldenfeldškega, ki je postal prvi plemič iz rodbine Prešeren. Bil je doktor prava, palatinski grof, operoz, duhovnik, pesnik ... Od revnega kmečkega fanta do plemiča. Trije cvetovi na vrhu grba kažejo na vdanost domovini, vladarju in Bogu. (arhiv.gorenjskiglas.si/Snovanja, Kranj, 6.2.1974. št.1)

Značilna gorenjska domačija. Nadstropna hiša, z ožjo stranjo obrnjena proti cesti, daljša stran pa se nadaljuje v ...

... gospodarsko poslopje

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah, posvečena leta 1743. Na tem prostoru je stala cerkev že v 12. stoletju.

Na prostostoječem zvoniku je spominska tabla Jožefu Wallandu. Bil je duhovnik, goriški škof in ilirski metropolit, rojen v Novi vasi pri Lescah, 28. januarja 1763. Umrl je v stari Gorici, 11. maja 1834.

Zunanja freska na zidu cerkve Marijinega vnebovzetja, je novejšega datuma, iz leta 1995. Upodobljen je sv. Krištof. Na dnu je veduta Lesc in na desni strani grb Janeza Krstnika Prešerna

Ostanki nekoč gotske cerkve. V timpanonu ohranjena freska Marije z detetom na prestolu, iz leta 1398. Na freski je viden napis dveh mojstrov iz Gorice, zato velja za najstarejšo podpisano fresko na Slovenskem

Kamniti portal iz tufa

Prvotno je zvonik stal ob cerkvi. Leta 1511. ga je zrušil potres in postavili so novega, prostostoječega. 

Lesena skulptura v parku

Legatova hiša na Begunjski cesti v Lescah. Nadstropni kmečki dvorec iz 17. stoletja. V knjigi Sto najlepših hiš na Slovenskem, avtorja Ivana Sedeja, je objavljena fotografija na kateri ima Legatova hiša rdeče-belo fasado. Verjetno so strokovnjaki odkrili, da je bila hiša prvotno bolj bledo roza barve, podobno kot pri Benečanki v Piranu 😎

Okenski okvirji iz tufa in freska iz 18. stoletja

Freska na Legatovi hiši prikazuje Družino, sv. Florjana in sv. Heleno. Freska je delo slikarja Frančiška Jelovška, ki je avtor kar nekaj poslikav v bližnji cerkvi Marijinega vnebovzetja. 

Letnica 1864. na portalu Legatove hiše

Zelo lepo obnovljena nadstropna hiša z mansardo in vogalnim pomolom, na Begunjski cesti v Lescah. Seveda ne smejo manjkati čudoviti kamniti okvirji oken, iz tufa.

Obnovljeno gospodarsko poslopje, skedenj. Spodnji del je zidan, zgornji lesen. Mislim, da je v nadstropju danes restavracija

Nadstropna hiša, na Železni cesti, za železniško postajo, je iz začetka 20. stoletja. Takrat je bil tu hotel Legat. Pročelje krasijo štukature in poudarjen srednji del s kamnitim portalom, balkonom in frčado. 

Spomenik z obeliskom, ki ponazarja verigo, so postavili leta 1977. Je spomin na padle delavce tovarne Veriga v Lescah, v drugi svetovni vojni. Na kamnitem podstavku so spominske plošče, v spomin na delavsko stavko proti kapitalističnemu izkoriščanju, ki je bila v Verigi od 15.5.1935. do 5.6.1935. Eno so postavili tudi v spomin na delavsko samoupravljanje, ki so ga uvedli leta 1950.

Povezano, vendar Hraše in Lesce ne spadata pod Pot kulturne dediščine Žirovnica

Vir:

Register NKD

dar-radovljica.si/Sprehod po starih Lescah

radolca.si

Smokuč in Rodine

Pot kulturne dediščine Žirovnica, poteka skoraj v ravni črti, ob vznožju Karavank. Od Čopove Žirovnice do Jalnovih Rodin, tu pa zavijemo na desno, do Prešernove Vrbe. Naprej od Rodin, nas cesta pripelje do Begunj na Gorenjskem. Če imamo dovolj hoje in ogledov in smo v Žirovnico prišli z vlakom, se odpravimo po poti do Lesc, kjer je železniška postaja.

Rodine so rojstni kraj slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Njegova rojstna hiša stoji tik ob obzidju nekoč farne cerkve sv. Klemena. Zaradi nje so se vaščani Smokuča in Rodin upirali gradnji nove cerkve v Breznici. Ker so se "puntali", se jih je prijelo ime Puntarji. 

Jalnova rojstna hiša je, predvsem zaradi zavzetosti pranečaka in družine, danes urejena kot spominski muzej in je pomembna točka na Poti kulturne dediščine Žirovnica. V njej je ohranjeno pohištvo, oblačila in predmeti, ki jih je uporabljal pisatelj Janez Jalen. Na ogled so tudi njegove knjige in fotografsko gradivo. Na vsa vprašanja pa rade volje odgovori skrbnik Jalnove zapuščine, njegov pranečak.

Napajalnik za živino, z visokim kamnitim koritom, so postavili leta 1932. obnovili pa leta 1995. Obe letnici sta na koritu. Pod litoželezno, ročno črpalko, sta dve leseni deski, na kateri so postavili škaf za vodo.

Spominsko znamenje padlem borcu med drugo vojno, je narejeno iz prodnikov, kot kocka. Znamenje so postavili leta 1958.

Kamnita plošča z grbom na transformatorski postaji v Smokuču. 

"Napad" belih pritlikavih pudljev. Ni panike, to je najbolj miroljubna, zvedava in pametna pasma na svetu. 😍

Freska na eni izmed hiš v Smokuču, predstavlja Višarsko Marijo. Pod njo letnica 1728

Pritlična hiša s polkrožnim portalom iz tufa. Njeni začetki segajo v leto 1728

Rodine in cerkev sv. Klemena, ki se v pisnih virih omenja že leta 1163.

Obzidje na Rodinah

Mogočna, nadstropna hiša z mansardo je bila prvotno župnišče. Zgrajena je bila v 18. stoletju

Vaščani Smokuča in Rodin, so bili proti zidavi nove cerkve v Breznici, ker so bili zadovoljni s cerkvijo sv. Klemena, ki je že stala na Rodinah. Ker so se puntali, se jih je prijelo ime Puntarji. 😉

Staro župnišče na Rodinah s polkrožnim kamnitim portalom, baročno fasado in fresko

Vhodna arkadna lopa

Glavni vhod v cerkev sv. Klemena in baročni portal iz tufa

Detajl vhodnega portala, okrašen z ornamenti

Polkrožno, kamnito stopnišče

Doprsni kip Janeza Jalna (Bobri, Ovčar Runo ...) v Aleji slavnih rojakov, pred osnovno šolo v Zabreznici. Kipar Bojan Kunaver.

Pisatelj in duhovnik Janez Jalen, je pokopan na Rodinah

Družinska grobnica družine Jalen, ob cerkvi sv. Klemena na Rodinah. Ob cerkvenem obzidju pa se nahaja pisateljeva rojstna hiša

Delovna miza pisatelja Janeza Jalna z njegovimi predmeti, tudi brezrokavnik je pisateljev. Janez Jalen se je rodil na Rodinah, 26. maja 1891, kot deseti otrok v družini. Njegova rojstna hiša stoji tik ob cerkvi sv. Klemena. Nekoč je bila mežnarija, njegov oče pa mežnar.

Duhovniška oblačila Janeza Jalna, ki je bogoslovje dokončal v Ljubljani. Še prej pa se je šolal na Breznici, v Ljubljani in Kranju. Duhovniška pot ga je vodila po številnih slovenskih krajih, od Bohinja, Črnomlja, Stare Loke do Notranjih Goric na Ljubljanskem barju, kjer je padla zamisel o znamenitem romanu Bobri. Svojo pot je končal na Ljubnem, kjer je umrl 12. aprila 1966. 

Stari pisalni stroj, na katerem so nastajale številne zgodbe, povesti in romani Janeza Jalna, ki jih še danes radi beremo

Rokopis pisatelja Janeza Jalna

Jalnov pribor za kavo. Mlinček za kavo, šalica s pokrovom in vrč

Torbica pisatelja Janeza Jalna, ki jo je uporabljal za krajše rajže. Že od otroštva je imel zelo rad naravo in živali

Osrednji prostor Jalnove rojstne hiše

Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna na Rodinah, je danes urejena kot spominski muzej, za katerega lepo skrbi pisateljev pranečak

Pogled na Jalnove Rodine, Stol in Karavanke. Lepo bi bilo, če bi namesto s plastiko ovitih bal sena, na travniku stale senene kopice, vsaj za vzorec 😏


Pot kulturne dediščine Žirovnica:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče in Fran Saleški Finžgar

8. Vrba, srečna, draga vas domača

Hraše in Lesce