Prikaz objav z oznako frančiškani. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako frančiškani. Pokaži vse objave

torek, 19. april 2016

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Vsem na očeh pa vendar nevidna. Frančiškanska knjižnica, v frančiškanskem samostanu, v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V okviru arhitekturne prireditve, Odprte hiše Slovenije, smo si jo lahko tudi ogledali, kar se ne zgodi pogosto.
Knjižnico, kot jo vidimo danes, so zgradili po ljubljanskem potresu, se pravi po letu 1895. in je podaljšek samostana, proti Čopovi ulici. S Prešernovega trga je vidna enotna fasada samostana, z dvoriščne strani pa je zadeva drugačna. Knjižnica, zgrajena v obliki kocke, ima opečnato pročelje, v treh etažah pa velika okna, kot se za knjižnico, ki rabi veliko svetlobe, tudi spodobi.
Frančiškanska knjižnica hrani v glavnem teološke knjige. V vitrinah hranijo bestsellerje, kot se je hudomušno izrazil prijazni pater, to so knjige duhovnika in misijonarja, Friderika Barage. Tu je tudi nekaj zanimivih predmetov, ki so jih prinesli frančiškani, ko so se vračali z misijonarskih poti. Frančiškanska knjižnica pa hrani tudi dve znameniti opeki in po tem je verjetno edinstvena v svetu. Opeki sta namreč delček semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bilo tudi dom frančiškanov. Ko so semenišče podirali, so frančiškani shranili omenjeni opeki.

Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, z opečnato fasado in velikimi okni v treh etažah. Zgradili so jo po letu 1895.
Slovenija
V Frančiškanski knjižnici hranijo tudi slikarska dela
Slovenija
Knjižnica je zgrajena v treh etažah, s kasetnim stropom, nad katerim je pesek. Ta naj bi bil v pomoč, v primeru požara
Slovenija
Tretja etaža s knjižnimi policami
Slovenija
V knjižnici hranijo, približno 70.000 knjig, večina je teoloških.
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani hrani tudi obsežno knjižno zbirko patra Žige Škerpina
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, hrani približno 70.000 knjig. Nekatere so bolj muzejski eksponati, večino teh knjig pa uporabljajo raziskovalci in študentje. 
Slovenija
Pri bogoslužju so uporabljali knjige velikega formata, tri so ostale v Ljubljani, sedem pa jih hranijo v Gradcu
Slovenija
Razpelo
Slovenija
Tlakovanje v frančiškanski knjižnici
Slovenija
Kovana ograja na lesenem stopnišču, ki vodi v zgornje etaže frančiškanske knjižnice.
Slovenija
Dušna paša za kristjane, napisal Friderik Baraga. Natisnila tiskarna Jožefa Blaznika. Knjigo so izdali leta 1831. Iz knjige je tudi razvidno, da je bil v tem obdobju, Friderik Baraga, kaplan v Metliki. 
Slovenija
"Pieta - pozna gotika, slikar neznan, okoli leta 1600. (dar arh. Osolina P. Romanu)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Križani z Magdaleno - Mihael Stroj, olje platno, približno 1870." (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristus Pantokrator - olje les, slikar neznan iz Ukrajine, približno 1800. (P. Stanko iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristusova glava, z dvema angelčkoma - olje les, Ukrajinsko delo iz Volinije, približno 1800. (P. Stanislav iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
Tudi slovenski frančiškani delujejo po vsem svetu kot misijonarji. Ko se vrnejo domov pa prinesejo še kakšen spominek, na deželo, v kateri so delovali. Tako v ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo nekaj takih predmetov. Meni sta bili všeč ti dve posodi na nogicah. Ena ima še ročaje v obliki zmajev, druga pa ima pokrov v obliki čipke :) Po vsej verjetnosti sta prišli iz Kitajske.
Slovenija
Znameniti opeki, ki ju hranijo v Frančiškanski knjižnici, sta bili nekoč delček frančiškanskega semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu
Slovenija
Dvorišče frančiškanskega samostana, med Prešernovim trgom in Nazorjevo ulico.
Slovenija
Izhod iz samostana na dvorišče. Ta del samostana je najstarejši. Po potresu, leta 1895. so ga uspešno sanirali
Slovenija
Kotiček za sprostitev
Slovenija
Na dvorišču samostana je tudi zanimiv vodnjak, z letnico 1952.
Slovenija

Slovenija
Odsev zvonika frančiškanske cerkve na Mestnem gledališču Ljubljana
Slovenija
... pa še zdravje in to je to



Podobno: Škrabčeva knjižnica

Semeniška knjižnica

sreda, 11. november 2015

Zagreb - Kaptol

Srce in središče zagrebškega Kaptola, ki je del starega mestnega jedra, je prav gotovo čudovita, neogotska Zagrebška katedrala. Cerkev je bila posvečena leta 1217. V 16. stoletju, so okoli katedrale postavili zid z obrambnimi stolpi, dva stojita še danes. V potresu, leta 1880. je bila Zagrebška katedrala, močno poškodovana. Današnjo podobo, z dvema zvonikoma, je cerkev dobila po temeljiti prenovi (1880 do 1906).
Poleg katedrale, je na Kaptolu 25 manjših in večjih kurij ali dvorcev, za potrebe duhovščine. Gradili so jih od srednjega veka pa vse do 19. stoletja. Danes so zelo lepo obnovljene in pravi okras Kaptola. (Wikipedija)
Kaptol
Trije kipi ob vhodu v Zagrebško katedralo na Kaptolu
Kaptol
Zagrebška katedrala - Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju in ogrskima kraljema sv. Štefanu I. in sv. Ladislavu I.
Kaptol
Glavni oltar Zagrebške katedrale

Hrvaška
Kaptolska kurija Strezoj, na številki 4, je bila zgrajena 1627. Na sklepniku, kamnitega, polkrožnega portala, je grb Nikole Strezoja (1.zagreb.hr)
Hrvaška
Ohranjeni srednjeveški stolp in del obzidja. 
Hrvaška
Detajl dvorca Kaptol 8, s kamnito ploščo in poslikavo.
Hrvaška
Črtasti dvorec oziroma kurija na Kaptol 8, je bila zgrajena v 18. stoletju. Kamnita plošča pravi, da jo je postavil kanonik Tomo Kovačevič. Simpatičen, okrogli stolpič na pročelju, je bil dodan kasneje.

Hrvaška
Na Kaptolu je tudi zagrebško mestno gledališče "Kazalište Komedija"
Hrvaška
Kip sv. Barbare
Hrvaška
Frančiškanski samostan in cerkev sv. Frančiška na Kaptolu. Začetki kompleksa segajo v 13. stoletje
Hrvaška
Sveta Marija z detetom
Hrvaška
9. novembra 1880. je bil v Zagrebu potres. Ob tem je bila močno poškodovana tudi katedrala in ura na njej se je ustavila ob 7. uri in 3 minute. Ura je danes na ohranjenem kamnitem obzidju
ptice
Srečanje na Kaptolu. Imaš še kakšno drobtinico :) 
Hrvaška
Dvorec, z rdečo fasadno opeko in balkonom nad vhodnim portalom je iz leta 1881. Načrt je izdelal nemški arhitekt Hermann Bolle, ki je tvorec številnih zagrebških poslopij, med njimi je tudi Zagrebška katedrala. 
Hrvaška
Palača na številki 2, je bila zgrajena 1726. leta
Hrvaška
Pogled z razgledne točke na Kaptol in "ranjeno" katedralo.


Povezano: ZOO Zagreb




Vir: Galerija nepokretnih kulturnih dobara grada Zagreba

Wikipedija - Kaptolske kurije u Zagrebu

voden ogled mesta

nedelja, 25. oktober 2015

Samostan Kostanjevica, Nova Gorica

Frančiškanski samostan Kostanjevica, stoji v Novi Gorici, na 114 metrov visoki vzpetini, od koder je lep pogled tudi na italijansko Gorico. Ob samostanu stoji cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji.
Na griču je prva stala cerkvica, ki jo je dal zgraditi grof Matija Thurn, leta 1623. Kasneje so cerkvi prizidali še manjši samostan. Prvi prebivalci samostana so bili karmeličani. Tu so bivali 134 let in ves čas povečevali cerkev in samostan. Leta 1811. so samostan prevzeli frančiškani in v njem prebivajo še danes.
Nova Gorica
V sklopu samostana Kostanjevica je cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji, Škrabčeva knjižnica in vrt Burbonk.
Nova Gorica
Freska na stropu cerkve, z angeli in svetniki, obdana z bogato štukaturo.
Med prvo svetovno vojno, je bila cerkev močno poškodovana. Obnovili so jo v letih 1924. do 1929.
Bogata štukatura, vitraž in angel
Pogled na Staro Gorico in Goriški grad
Glavni oltar samostanske cerkve Kostanjevica (Nova Gorica). V središču je Kostanjeviška Marija, za njo pa drevo, kostanj.
V tlaku in na steni glavne ladje je 23 nagrobnih plošč
Nagrobna plošča in grb grofa Matije Thurna, ustanovitelj cerkve in samostana
Plošča z latinski napisom, na vrtni strani samostana Kostanjevica, na robu Nove Gorice.
Okno z leseno loputo
Tabla na pročelju samostanske cerkve. Na njej je kronologija gradnje in restavratorskih del
Cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji, Kostanjevica v Novi Gorici
Kapelica in Kristusovo znamenje, pred samostansko cerkvijo
Nova Gorica
Vhod v samostan Kostanjevica in dvojno, kamnito stopnišče