Samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju

Največja znamenitost Olimja, poleg jelenčkov seveda, je samostanska in župnijska baročna cerkev Marijinega vnebovzetja. Zgradili so jo pavlinci, leta 1665, ko so olimski dvorec preuredili v svoj samostan. Ob cerkvi je zvonik s šivanim robom, čebulno streho in naslikano uro. Na njem je letnica 1710. Cerkev je enoladijska, v njej pa je kar osem baročnih oltarjev. Nekaj posebnega je baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija, ki so jo h cerkvi prizidali okoli leta 1760. Kapela je v celoti poslikana z motivi iz življenja sv. Frančiška. Avtor slik v baročni kapeli sv. Frančiška Ksaverija je Anton Lerchinger iz Rogatca. Okoli leta 1764. je cerkev dobila orgle, ki odlično delujejo še danes.

Glavni oltar baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja, ki je bila h cerkvi prizidana okoli leta 1760. Slabih sto let kasneje kot so postavili cerkev.

Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo

Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverja

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija je v celoti poslikana s prizori iz njegovega življenja

Frančišek Ksaverij je bil rojen v Navarri, v današnji Španiji, leta 1506. Kot misijonar je deloval v Indiji, kjer je tudi pokopan (3. december 1552). Za svetnika so ga razglasili leta 1622.

Nad obokanim prehodom v baročno kapelo je kor. Na njem sta naslikana dva ležeča angela s trobento in zastavico. Na njej je latinski napis, v slovenščini - "Njegove vrline so povsod znane in ne bodo nikoli pozabljene."

Sv. Frančišek Ksaverij je največkrat upodobljen kot misijonar jezuit v roketi (krajše, belo duhovniško oblačilo) in štoli (duhovniški šal), v roki pa drži križ.

Slika prikazuje pokop svetnika na morski obali. Poleg slik so v kapeli naslikali tudi štukature, pilastre in druge arhitekturne elemente. Na pilastrih so medaljoni s svetnikovo podobo

Obok prezbiterija krasi iluzionistična kupola

Glavni oltar župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Olimju. Črno zlat oltar v treh nadstropjih, krasi 12 kipov svetnic in svetnikov, na vrhu je nadangel Mihael. Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, nad njo je slika Jezusov krst, v tretjem nadstropju pa je kronanje Device Marije. Glavni oltar je nastal je ob gradnji cerkve, prav tako kot oba stranska črno zlata oltarja, ki stojita ob slavoločni steni.

Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, obdajajo ju angeli

Levi stranski oltar sv. Križa. 

Baročna prižnica je nastala okoli leta 1675. V nišah so kipi Matere Božje in štirih evangelistov. Pod baldahinom je naslikan sv. Pavel, Nad baldahinom je približno meter visok kip Odrešenika

V glavni ladji so štiri kapelice s stranskimi oltarji. Ti so dvonadstropni. Zgornji del oltarja posvečen Črni Mariji prikazuje Dobrega pastirja. Ob sliki sta kipa sv. Ane z Marijo in sv. Elizabete

Stranski oltar Gospe Čenstohovske, tudi Črna Marija. Častili so jo pavlinci, menihi, ki so olimski dvorec spremenili v samostan in ob njem zgradili cerkev

Zgornji del stranskega oltarja sv. Katarine prikazuje Marijo, ki sedi z zvezanim zmajem

Stranski oltar sv. Katarine v lepih pastelnih barvah. Ob sliki sta kipa sv. Matije in ogrskega kralja

Zgornji del stranskega oltarja sv. Barbare krasi slika sv. Neže. Ob njej je sv. Barbara

Stranski oltar sv. Barbare. Osrednja slika jo prikazuje sedečo na oblaku z dvignjenim kelihom v roku. Ob njej sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Antona Puščavnika.

Mali kovinski kropilnik

Kor z baročnimi orglami in Križev pot. Orgle so izdelali okoli leta 1764. O tem, da odlično zvenijo, smo se prepričali tudi sami.

Pročelje cerkve Marijinega vnebovzetja krasijo pilastri, visoko polkrožno okno in niša z lesenim kipom Brezmadežne

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju


Povezano:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki

Vir: voden ogled

olimje.net

Dr. Ante Sekulić, Olimje v XVII. in XVIII. stoletju - Izdal in založil: Zavod Spominski park Trebče, Podsreda, 1993

Goriška Brda, Kojsko

Kojsko, majhna vasica, na jugu Goriških Brd, je bila pred 1. svetovno vojno, gospodarsko in kulturno središče Brd. Danes je ta briška vasica, vpeta v uspešno vinogradniško zgodbo, tega lepega delčka Slovenije.
V Kojskem je bilo kar nekaj cerkva in kapelic pa tudi dvorec družine Coronini, od katerega je ostalo samo še nekaj ruševin. V Kojskem sta danes dve cerkvi. Ena na majhni vzpetini, kjer je bil nekoč tabor z obrambnim stolpom, ki so ga kasneje preoblikovali v cerkveni zvonik. To je cerkev Svetega Križa. Ob glavnem vaškem trgu in z lepim pogledom na Goriška Brda pa stoji baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki kaže še nekaj nekdanje gotske oblike. Menijo, da je bila stara gotska cerkev na tem prostoru od konca 15. stoletja. Novo, baročno cerkev, kot jo lahko vidimo danes, je dal postaviti grof Rudolf Coronini, v letih 1765. do 1768. Prav tako je zasluga grofa, da je cerkev bogato opremljena in poslikana.

Pročelje baročne cerkve Marijinega vnebovzetja, v starem vaškem jedru Kojskega. V niši, nad glavnim vhodom, je kip Marije z Detetom. Pod Marijini kipom je plošča, ki nam pove, da je leta 1768. grof Rudolf Coronini, dal postaviti novo baročno cerkev, na mestu kjer je stala stara gotska. 

Kojsko župnišče

Spomenik z razgledom na Goriška Brda. Srečko Kumar, glasbenik, zborovodja in glasbeni pedagog, gleda na svoje rodno Kojsko. Spomenik je delo kiparja Borisa Kalina.

Pogled s Kojskega na Goriška Brda in električne kable :) 

Obok prezbiterija, v baročni cerkvi Marijinega Vnebovzetja, je poslikal slikar, Jurij Tavčar iz Idrije, leta 1869. Med nabožne podobe je postavil tudi panoramo Kojskega.

Prižnica z baldahinom

Kip Srca Jezusovega, z baldahinom

Glavni, baročni oltar je postavil mojster Francesco Bensa, med leti 1764 do 1768. Okoli tri metre visoko oltarno sliko, Vnebovzetje Device Marije, je naslikal, v Splitu rojeni slikar, Sebastiano Giuseppe Devita.

Levi, stranski oltar sv. Donata in sv. Evrozije, iz črnega kamna. Oltar so dali postaviti farani, v zahvalo za dobro letino, leta 1854. 

Desni, stranski oltar Svete družine. Leta 1854. ga je dala postaviti družina grofov Attems

Prvotne orgle so iz leta 1805, obnovili pa so jih v letu 1927.

Strop cerkvene ladje krasi freska Marijinega vnebovzetja

Štiri velike slike, ki krasijo stranski steni, je poslikal isti slikar, kot sliko v glavnem oltarju, leta 1771. Slika na desni steni prikazuje Mučeništvo sv. Janeza Krstnika.

V niši, pod korom, se nahaja krstni kamen, za njim pa je poslikava, ki prikazuje Krst v Jordanu.

Zanimiva sončna ura, na vogalu župnišča

Povezano - enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: predstavitev cerkve Marijinega vnebovzetja, kojski župnik

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih,  Kulturno društvo Vilenica, 2011

Zloženka, Spoznaj briške znamenitosti, RDO Smaragdna pot, 2012.

Izlet v Podjuno: Cerkev Marijinega vnebovzetja v Dobrli vasi

Foto zgodba o cerkvi Marijinega vstajenja, v Dobrli vasi, na avstrijskem Koroškem. Cerkev stoji pred vhodom na samostansko dvorišče. Nekoč je bila samostanska, danes je župnijska cerkev, s čudovitimi, baročnimi oltarji in figurami. Skozi stoletja je cerkev spreminjala slog, zato jo krasijo čudoviti gotski oboki.

Stranski, baročni oltar

Baročna prižnica

Cerkvene orgle

Stari mehanizem cerkvene ure

Mrežasti poznogotski obok

Zeloo stara lesena vrata

Baročni, glavni oltar iz leta 1772.

Posvet svetnikov

Poznogotski mrežasti oboki

Grobnica vitezov, stranska cerkvena ladja

Baročni stranski oltar

Velikodušna cerkvena dobrotnika

Znamenje na steni cerkve

Cerkveni zastavi

Kip Marije z detetom, nad glavnim vhodom cerkve

Baročni, kamniti, polkrožni vhodni portal cerkve Marijinega vnebovzetja v Dobrli vasi, na avstrijskem Koroškem

Povezano: Izlet v Podjuno

Samostan v Dobrli vasi

Pliberk