Moravče, prestolnica Moravške doline

Po jutranji megli, ki nas je spremljala na našem izletu, od Grobelj do Krašc, smo se opoldne ustavili v Moravčah, kjer nas je končno pričakalo sonce. V starem trškem jedru, v središču Moravške doline smo si, v baročnem kmečkem dvorcu, privoščili kavo pa še kaj. Nekateri kofetkamo hit, nekateri pa počas, če se izrazim v stilu bivšega smučarja Jureta Koširja. In tisti, ki smo kavo popili hitreje, smo se odpravili na raziskovanje središča Moravč, ki se je razvilo ob župnijski cerkvi sv. Martina. Okoli cerkve je spominski park s spomeniki v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Ker so nam prijazno odklenili cerkev, smo lahko pogledali baročno notranjost in občudovali slike slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Odmor za kavo je bil odlično izkoriščen 😎

Baron Jurij Vega (23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem - 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju) slovenski matematik, fizik, geodet, topniški častnik, meteorolog ... Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajec. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.

Župnijska cerkev sv. Martina v Moravčah. Prvotna cerkev je bila poznogotska iz konca 16. stoletja. Leta 1740. je dobila cerkev baročno preobleko. Po potresu, po letu 1895. je avstrijski arhitekt Raimund Jeblinger, obnovil cerkveno fasado in na novo pozidal zvonika, ki sta se v potresu porušila.

Baročna cerkev sv. Martina in mežnarija, visokopritlična zgradba iz 19. stoletja.

Sončna ura Friderika Barage, na zunanji strani cerkve sv. Martina. Na notranji strani so spovednice, ki so prav tako poimenovane po znamenitem slovenskem misionarju. 

Zunanja poslikava kapelice je delo slovenskega slikarja Alojza Čemažarja iz leta 1997.

Baročni glavni oltar sv. Martina, ob tronu sta kipa sv. Remigija in sv. Brikcija ter kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki je prizor Marijino kronanje. 

Enoladijska baročna cerkev z glavnim oltarjem sv. Martina. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje

Stranski baročni oltar sv. Antona Padovanskega z oltarno sliko Antona Cebeja iz leta 1761. Ob sliki sta kipa dveh puščavnikov, sv. Antona in sv. Pavla. 

Leseni oltar in kip Lurške Marije je ustvaril rezbar Andrej Rovšek. 

Baročni stranski oltar Marije Kraljice je izdelan iz marmorja. Procesijski Marijin kip je lesen. Barva oblačil se spreminja glede na čas bogoslužja. Na oltarju sta še kipa sv. Jožefa z Detetom in sv. Ignacija Lojolskega. Oltar je ustvaril beneški kipar Francesco Rotman. 

Baročna prižnica

Okrogla freska Marijino vnebovzetje in kronanje, na vogalih kupole so podobe štirih evangelistov. 

Orgle na koru so novejšega datuma, iz leta 1964. Leta 2005. so jih restavrirali in preuredili kor. Od starih orgel je ostala samo čudovita baročna omara.

Ni Plečnik, je pa njegov študent in diplomant arhitekt Janez Valentinčič, ki je avtor krstilnice iz leta 1961.

Stranski oltar Srca Jezusovega in kipa sv Roka in sv. Barbare

Niša z baročnim kipom sv. Avguština

Niša z baročnim kipom sv. Janeza Nepomuka.

Baročni stranski oltar sv. Lenarta s Cebejevo oltarno sliko in kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja

Oltarna slika sv. Lenarta je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (23. maj 1722. Ajdovščina - okoli leta 1774. kje je umrl ni znano)

Notranja poslikava kapelice Matere dobrega sveta

Sv. Ana z Marijo, ki jo uči brati. Poslikava kapelice Brezmadežne Device Marije

Gotska kapelica s piramidasto, zalomljeno streho in kipom Brezmadežne iz sredine 19.stoletja.

V starem trškem jedru Moravč je urejen Spominski park. Posvečen je padlim v drugi svetovni vojni. Poleg večjega spomenika, v spomin na 210 padlih in žrtvah NOB, sta še dva doprsna kipa na visokem podstavku. Na fotografiji je narodni heroj Jože Klanjšek - Vasja, komandant legendarne 14. divizije. Na visokem podstavku so verzi pesnika Kajuha. Spomenik je delo kiparja Julijana Renka iz leta 1976. 

Kamniti spomenik v obliki piramide z odrezanim vrhom, so postavili leta 1926, v spomin padlim v prvi svetovni vojni. Izklesala sta ga brata kamnoseka Franc in Ivan Mežnar. Stoji pred cerkvijo, v starem trškem jedru.

V kamniti spomenik je vklesano 144 imen padlih v prvi svetovni vojni. Odkrili so ga 10. oktobra 1926. Za spomenikom stoji kmečki baročni dvorec iz prve polovice 19. stoletja. 

Nadstropna zgradba z vogalnim stolpičem in balkonom nad glavnim vhodom je bila zgrajena med leti 1907. do 1911. Hišo je dala zgraditi Posojilnica in hranilnica Moravče. Stoji ob župnijski cerkvi sv. Martina.

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk

Vir: 

Register nepremične kulturne dediščine

zupnija-moravce.rkc.si

Wikipedija (Jurij Vega)

Mojster Zaprtega vrta

Obiskali smo še eno srednjeveško cerkvico v Moravški dolini. V bistvu je srednjeveški samo prezbiterij s kar dobo ohranjenimi freskami iz konca 15. stoletja. Leta 1837. so prezbiterij barokizirali in mu prizidali ladjo v obliki rotunde. Žal so pri tem uničili nekaj gotskih elementov pa tudi nekaj fresk. Večina se jih je pa le ohranila in že dolgih petsto let pripovedujejo svetopisemske zgodbe.

Gre za cerkev sv. Andreja, ki stoji v vasici Dole pri Krašcah in spada pod župnijo Moravče. V njej smo si ogledali srednjeveške freske, ki jih je ustvaril Mojster Zaprtega vrta s svojimi sodelavci.

Velika freska z motivom lova na enorožca v zaprtem vrtu. Ker ime glavnega freskanta ni znano, so ga poimenovali po tem motivu, Mojster Zaprtega vrta. V šilastih zaključkih fresk so naslikani pasijonski prizori. Pred vrati stoji nadangel Gabrijel, z rdečim ogrinjalom, palico in lovskim rogom. Sredi zaprtega vrta sedi Marija s samorogom v naročju. Z leve strani se proti vrtu spušča dete na križu. Poleg glavnih motivov je na freski tudi veliko simbolov. Vse skupaj pa je svetopisemska zgodba o Mariji in njenem čudežnem materinstvu.

Srednjeveška freska z motivom Kristusovega bičanja in sv. Martina, ki deli svoj plašč z beračem. Levo, spodaj je naročnikov grb na katerem sta hrib in lilija. Po tem grbu strokovnjaki sklepajo, da je bila naročnik plemiška družina Lilienberg, ki je imela svoj grad na bližnji Limbarski gori.

Sv. Andrej. 

Sv. Jurij z zmajem

Detajl freske na severni steni prezbiterija: Lov na enorožca v zaprtem vrtu. Vrt je obdan z obzidjem, ki simbolizira Marijino nedotakljivost. 

Srednjeveška freska s prizorom sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja, ki je rešil ladjo pred viharjem.

Baročni glavni oltar s sliko sv. Andreja, ki jo pripisujejo kranjskemu slikarju Leopoldu Layerju. Ob sliki sta kipa sv. Davida in sv. Janeza Krstnika. Glavni oltar je kvalitetna baročna umetnina iz leta 1741.

Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Klemena, papeža. Ob njem sta kipa sv. Petra in sv. Pavla. Leseni oltar je delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro.

Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Frančiška. Ob njem sta kipa sv. Agate in sv. Barbare. Oba stranska oltarja sta delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro. Nastala sta leta 1894. 

Obok prezbiterija je poslikan s svetniki in svetnicami, angeli in s cvetličnimi motivi

Križev pot je naslikal slikar Carl Gotzel. 

Baročna prižnica nosi letnico 1741. tako kot glavni oltar.

Cerkev sv. Andreja ima poznogotski, v začetku 16, stoletja s freskami poslikan, prezbiterij in nekaj mlajšo, okroglo baročno ladjo s kupolo. Cerkev krasi prostostoječi, kamniti zvonik

Ob barokizaciji cerkve sv. Andreja, je bilo uničenih nekaj fresk, slavolok, odstranili so rebra z obokov in sklepnike. Na severni steni so dozidali zakristijo. Ko so prebijali steno, da bi vstavili vrata, so uničili pomemben del zapisa, ki bi nam povedal kdo je naročnik in kdaj je freska nastala.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 

 

Vir: voden ogled
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 140, Ljubljana, 1984

Žalostna Gora pri Mokronogu

Če smo obiskali Veselo goro pri Šentrupertu, se spodobi, da obiščemo tudi Žalostno goro. 366 metrov visoka Gora nad Mokronogom, se lahko pohvali s čudovitim in edinstvenim svetiščem. Od župnišča se sprehodimo, mimo kapelic, do osrednjega dela svetišča. To so svete stopnice ali kot so jim nekoč rekli svete štenge. Zgradili so jih v drugi polovici 18. stoletja. Predvidevajo, da so jih takrat tudi poslikali. Dolga zgradba je vpeta v hrib in stoji samostojno. Za razliko od podobnih svetih stopnic, ki se v glavnem držijo cerkva. Skozi vhodno vežo pridemo do banjasto obokanega hodnika s svetimi stopnicami. 28 jih je. Nad njimi, na oboku, je osem fresk s prikazom Kristusovega trpljenja.  Stopnice so zgrajene iz črnega marmorja, v vsako pa so vstavljene relikvije svetnikov, ki jih prekrivajo medeninaste ploščice. Po svetih štengah se ne hodi, po njih se verniki vzpenjajo po kolenih, vsak zatopljen v svoje molitve in razmišljanja. Na vrhu stopnic je kapela z Božjim grobom.

Notranjost svetih stopnic je poslikal, nam laikom bolj malo znani slikar, Anton Postl. Priselil se je v Šentrupert, ne ve se od kod, se leta 1769. tu poročil in med leti 1765. do okoli 1800. ustvarjal večinoma na Dolenjskem. Freske so sprva pripisali slikarju Francu Jelovšku, ki je poslikal bližnjo cerkev Žalostne Matere božje. Baročna cerkev ima marmorni glavni oltar posvečen Žalostni Materi božji. Obok prezbiterija je poslikal baročni slikar Franc Jelovšek, okoli leta 1735. Na freskah je upodobil sedem Marijinih žalosti, s tem da je ena od žalosti, Pieta - Marija z mrtvim Jezusom, osrednji del glavnega oltarja. Oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Valentina Metzingerja.

Zanimivo umetniško zgodovinsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu. 😎

Kristusov pasijon na oboku hodnika svetih stopnic. Ena od osmih fresk predstavlja 'Jezusa odvedejo izpred Pilata, ki si umiva roke'. Freske, ki krasijo svete stopnice na Žalostni gori so eno najboljših in največjih del slikarja in freskanta Antona Postla.

Vhodni stolpič s pilastri in čokatim zvonikom, ki je leta 1872. zamenjal piramidasto streho.

Latinski napis nad vhodnim portalom svetih stopnic pravi, da 'tisti, ki se želite dvigniti v nebeške višave, vzpenjajte se pobožno po teh stopnicah'.  V niši stoji Jezus z bodečo krono in dvema rabljema.

Freska v vhodni veži. Anton Postl, Zadnja večerja

Velika freska na oboku vhodne veže. Anton Postl, 'Jezusa primejo'

Freska na oboku hodnika je sestavljena iz osmih prizorov Kristusovega trpljenja. 

Svete stopnice ali "svete štenge" so zgradili okoli leta 1767. V tem času so jih tudi poslikali. Vse freske so delo Antona Postla, ki je imel svojo delavnico v Šentrupertu. 28 stopnic je iz črnega marmorja. Na vsaki stopnici sta vdelani po dve relikviji svetnikov. Pokrite so z medeninastimi ploščicami. Po svetih stopnicah se ne hodi temveč se gre po kolenih.

Na ostenju svetih stopnic je Anton Postl naslikal angele, ki spremljajo, po kolenih vzpenjajoče se vernike v njihovi molitvi. Na prvi freski je angel z lučjo.

Freska v vhodni veži. Anton Postl, 'Jezusovo slovo od matere'

Freska v luneti na notranji strani vhodnih vrat. Anton Postl, 'Jezus na vrtu Getsemani'

Tudi predprostor pred Božjim grobom, je bogato poslikan.

Osem prizorov Kristusovega trpljenja.

Freska na oboku predprostora, na vrhu svetih stopnic, prikazuje Jezusa, ki ga pribijajo na križ. 

Kapela z Božjim grobom

Anton Postl je s svojimi freskami Kristusovega trpljenja, vernikom pričaral skoraj živi pasijon

Zadnje dejanje drame imenovane Kristusovo trpljenje, je Anton Postl naslikal na stropu kapele. Vstajenje.

Božji grob

Medeninasta ploščica varuje relikvijo, ki je vstavljena v svete stopnice. Na vsaki stopnici sta po dve relikviji svetnikov.

Anton Postl, svete stopnice, 'Angel z Veronikinim prtom

Anton Postl, 'Kristus pade pod križem'

Svete stopnice na Žalostni gori so zgradili leta 1767.

Romarska cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori

Velika freska, na zunanji strani cerkve Žalostne Matere božje, je obrnjena proti Mokronogu in prikazuje Križanje. Nastala je okoli leta 1735. Fresko pripisujejo Francu Jelovšku.

Zunanja freska, ob glavnem vhodu v cerkev, predstavlja bolnega servita sv. Peregrina. K njemu se sklanja, že rahlo zbledeli, Kristus. Freska je delo Franca Jelovška.

Cerkev Žalostne Matere božje ima tudi zunanjo prižnico za bogoslužje na prostem. 

Vhodna lopa pod zvonikom

Sončna ura z angelsko glavo in letnico 1906.

Baročna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori pri Mokronogu je enoladijska. Poleg glavnega oltarja ima, ob slavoločni steni še dva stranska oltarja 

Marija Kraljica z Jezuščkom

Freska na oboku prezbiterija je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Nastala je okoli leta 1735. V središču freske je Marija, ki sedmim servitom, ustanoviteljem servitskega reda, izroča škapulir. 

Ob straneh freske v prezbiteriju je Jelovšek naslikal angele z orodji za mučenje, v medaljonih in lunetah pa prizori iz Jezusovega življenja. Žalostna Mati božja pod križem ...

Franc Jelovšek, medaljon na freski prezbiterija: Jezusa položijo v grob

Baročni glavni oltar Žalostne Matere božje je izdelan iz marmorja, v začetku 18. stoletja. V središču oltarja je kip Pieta, ob strani pa kipa sv. Petra in Pavla. 

Stranski oltar je posvečen sv. Jerneju, ki je bil eden od dvanajstih apostolov. Oljna oltarna slika, Mučenje sv. Jerneja, je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Njegovo delo je tudi slika v atiki iz prve polovice 18. stoletja. Na njej je upodobil minorita Benvenuta Osimskega.

Stranski oltar sv. Jožefa. Slika sv. Jožefa z Jezuščkom je tudi delo Valentina Metzingerja. Manjša slika v atiki predstavlja sv. Ano, ki uči brati malo Marijo.

Križev pot je naslikan na "zlati" podlagi, zato je videti kot, da je osvetljen. Naslikal ga je češki slikar Anton Sturm, leta 1909. 

Današnje orgle je leta 1953. izdelal Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani

Levo sakralna dediščina Žalostne gore. Župnišče, kapele Marijinih žalosti, svete stopnice in na vrhu Gore romarska cerkev Žalostne Matere božje. Desno, podoba Marije sedem žalosti.

Žalostna Mati božja. Slika za glavnim oltarjem

Najstarejša votivna podoba na Žalostni gori, Marija z detetom, ima letnico 1690. 

Romarska cerkev Žalostne Matere božje, kot jo vidimo danes, je nastala okoli leta 1828. Od starejše cerkve je ostal le zvonik. Cerkev stoji na 366 metrov visoki Gori pri Mokronogu

Svete stopnice na Žalostni gori so edine v Sloveniji, ki stojijo samostojno in se ne držijo cerkve.

Žalostna gora pri Mokronogu

Kapele Žalostne Matere božje. 

Nadstropno župnišče s štirikapno streho je nastalo leta 1846. Kasneje so ob njem uredili še vrt.


Povezano, enodnevni izlet:

Vesela Gora pri Šentrupertu

Šentrupert na Dolenjskem

Trebnje, kraj kjer je živel Friderik Baraga kot graščak

Vir: Žalostna gora nad Mokronogom, dr. Ferdinand Šerbelj, Zbornik župnije Mokronog, 1999.

voden ogled