Podkoren - vasica, ki očara

Slikovita vasica Podkoren se nahaja skoraj na koncu zadnje etape daljinske pohodne poti Juliana Trail, ki se zaključi v Kranjski Gori. Pri nekdanji železniški postaji Podkoren zapustimo traso Juliane in se po nekaj sto metrih znajdemo v vasici. Vredno je.

Vas je starejša od svoje bolj znane in oblegane sestre Kranjske Gore. Bolj jo poznamo po smučišču kjer se odvija tudi tekmovanje za svetovni pokal. Razvila se je ob hudourniškem potoku Krotnjak. V središču vasi je vaška lipa. Nedaleč stran stoji dvorec belopeških graščakov in čudovit hotel Vitranc zgrajen leta 1940. Čez vas je vodila prometna furmanska pot proti Koroški. Ob strnjenem nizu pritličnih in nadstropnih hiš so bile gostilne, počivališča za furmane in konje in tudi pošta. Osnova hiš sega v 16. in 17. stoletje. Nekaj baročnih elementov, fresk na pročeljih, portali iz tufa, pa še marsikaj, se je še ohranilo, večina hiš pa je dobila novo podobo na začetku 19. stoletja. 

Na robu starega vaškega jedra stoji baročna cerkev sv. Andreja. Zgradili so jo okoli leta 1390. v gotskem stilu. Baročno podobo je dobila v 19. stoletju. Skratka, pravljično lepa vasica Podkoren je vredna ogleda.

Nekdanja železniška postaja Podkoren. Simpatično, pritlično zgradbo s čudovitimi izrezljanimi lesenimi detajli in nadstreškom ter stebri, so zgradili vaščani s prostovoljnim delom, leta 1933.

Zadaj za železniško postajo prečkamo leseni most čez reko Savo Dolinko in se odpravimo na raziskovanje vasi Podkoren

Podkoren, staro vaško jedro se je razvilo ob hudourniškem potoku Krotnjak. Leži ob cesti Kranjska Gora - Rateče.

Središče starega vaškega jedra krasi vaška lipa

Podkoren, cerkev sv. Andreja. Osnova cerkve je v gotskem stilu, zgrajena okoli leta 1390. V 19. stoletju je dobila cerkev baročno podobo.

Podkoren, cerkev sv. Andreja. Na pročelju slabo ohranjena srednjeveška freska in leseno razpelo z letnico 1935.

Podkoren. Na pokopališču, ob cerkvi sv. Andreja, spomenik padlim v NOB. Spominsko ploščo na naravni skali in grobišče treh padlih borcev iz Zgornjesavske doline, so uredili leta 1948. 

Leseno, izrezljano razpelo z dvokapno strešico, na pokopališču Podkoren

Polkrožno okno na osrednjem delu prezbiterija z barvnim šivanim robom

Srednjeveška freska na zunanji steni ladje cerkve sv. Andreja

Podkoren 93, freska na pročelju hiše, prizor iz križevega pota, Kristus nese križ. Spodaj desno je slabo vidna letnica, lahko bi bila 1840.

Podkoren 94, sprva gostilna, nato tudi hotel Vitranc. Nadstropno zgradbo z množico barvitih lesenih polken na oknih, polkrožnimi portali, gankom, je zgradil premožen kmet Gregori, leta 1940.  v alpskem v narodnem stilu.

Podkoren 94, hotel Vitranc, stranski, leseni polkrožni portal z barvitim steklom

Podkoren 20, nekdaj rezidenca belopeških gospodov, ki ima zasnovo iz 16. stoletja, danes apartmajska hiša Belopeški dvori

Polkrožni vhodni portal iz tufa in reliefna plošča s krono, levoma in dvema grozdoma ter letnico 1824.

Podkoren 20, spominska plošča posvečena borcem za severno mejo Jesenic (1918-1919). Ploščo so odkrili novembra 1973. V hiši so se zbirali borci Zgornjesavske doline.

Podkoren 20, nadstropna hiša, bolj dvorec kot hiša, ima zasnovo iz 16. stoletja. Imenujejo jo tudi Hiša Belopeških. Ti so živeli na gradu Bela Peč, ki se je nahajal tik za današnjo tromejo, na italijanski strani. 

Podkoren 20, del freske z dvema svetnikoma, ki se je ohranila na pročelju hiše, z letnico 1747.

Podkoren 18, mogočna, nadstropna zidana hiša ima zasnovo iz 17. stoletja. V 19. stoletju so jo povečali.

Podkoren 18, v pritličju kamniti okenski okvirji iz tufa in kovana mreža na njih

Podkoren 18, v nadstropju, nad glavnim portalom bifora s kamnitim okvirjem in preklado

Podkoren 18, freska Marijino kronanje

Podkoren 18, poznogotski portal, nad njim bifora. Pročelje krasi freska Marijino kronanje. Hiša ima šivane robove. 

Podkoren 14, Hiša zgrajena v 19. stoletju. Spodnji del zidan, zgornji lesen, nadstropje krasi gank, ki objema dve stranici fasade.

Podkoren, novodobna, trinadstropna hiša, opažena z na črno prebarvanim lesom in velikimi panoramskimi okni. Zgrajena je bila leta 2009, arhitekturni biro gregorcvrhovec. 

Podkoren 95, simpatična hiška, ki stoji ob hotelu Vitranc, ima zasnovo v 16. stoletju. Bila je kašča belopeških. Danes je predelana v stanovanjsko hišo.

Podkoren 73, nadstropna hiša iz 18. stoletja s čudovitim rezljanim gankom.

Podkoren 72, hiša Pri Govedarju je danes apartmajska hiša z opremo, ki se je ohranila skozi več generacij ene družine. 

Podkoren 70, lepo ohranjen portal iz tufa z bogato rastlinsko ornamentiko. Na sklepniku je letnica 1852 in začetnici L. P. ter Božje oko. V hiši je bila nekoč gostilna. Domače ime hiše je Pri Pečarju. 

Podkoren, nežna, pastelna poslikava z gorenjskim nageljnom. 

Podkoren, strnjen niz nadstropnih hiš ob nekdanji zelo prometni furmanski poti, ki je bila povezava s Koroško

Podkoren 63, mogočna domačija je bila nekoč poštna postaja, gostilna za popotnike in postojanka za menjavo konj. Do prihoda železnice, je bila tu povezava s Koroško. V njej je občasno bival angleški naravoslovec Humphry Davy, ki je bil navdušen nad Zgornjesavsko dolino. Obiskala pa sta jo tudi baron Žiga Zois in baročni slikar Matevž Langus. Hiša je bila zgrajena v 18. stoletju

Podkoren 63, spominska plošča v spomin na znanega naravoslovca, angleškega fizika in kemika ter izumitelja varnostne rudarske svetilke. 

Podkoren, prva hiša na levi je že dodobra preoblikovana vendar še kaže nekaj svoje starejše zasnove. Polkrožno zaključen portal z baročno poslikavo in gotsko okence ob njem. 

Podkoren 64, spada med najstarejše hiše v vasi. Pročelje se ni kaj dosti spreminjalo. Še vedno ima lepo ohranjen polkrožni portal iz tufa in majhna okenca s kamnitimi okvirji in prekladami v nadstropju. V hiši je živel Janez Petraš, ki je leta 1910. ustanovil Gasilsko društvo Podkoren. Bil je prvi načelnik društva zato se je hiše prijelo ime Pri Načelniku. Hišo bi lahko spremenili v etnografski muzej bivanjske kulture.


Foto zgodbe iz Gorenjske, Zgornjesavska dolina:

Jesen v Kranjski Gori

Slikovita pešpot v Krnico in aljaški malamut Tor

Zelenci, Rateče in Juliana Trail

Vir: UE Jesenice, Umetnostna topografija Slovenije, več avtorjev, Založba ZRC, Ljubljana 2011.

Register NKD

Klemen Klinar, Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Podkoren in Rateče, Kranjska Gora 2011

Portogruaro

Italijansko mestece Portogruaro je nastalo okoli leta 1140, ko je takratni škof dodelil ribičem kos zemlje ob reki Lemene. Zgradili so si hiše in naselje se je začelo počasi širiti. Danes mesto leži na obeh bregovih reke. Mi smo se odpravili na ogled starega mestnega jedra s čudovitimi palačami v gotsko renesančnem slogu. Velika znamenitost mesta je gotska mestna hiša, na Trgu Republike, po kateri so se zgledovali tudi meščani našega Kopra, ko so gradili svojo mestno hišo. Ob mestni hiši stoji kamniti vodnjak žerjavov. Na dveh, različno velikih kamnitih ploščah, stoji vodnjak iz leta 1494, na njem pa dva žerjava, simbol mesta Portogruaro. Žerjava sta bila izdelana leta 1928. saj so prejšnja dva, leta 1917. pretopili in uporabili za izdelavo topov.

Daleč naokoli je viden romanski zvonik katedrale sv. Andreja. Njegova posebnost je, da se v slogu stolpa v Pisi, tudi on vsako leto malo bolj nagne in je malo bolj poševen.  Ob reki Lemene si je vredno ogledati Ribiško kapelo in še vedno delujoča in obnovljena dva mlina iz 12. stoletja. Taka častitljiva starost jima dovoljuje, da delujeta bolj v muzejske namene 😎

Toliko smo si v treh urah (plus čas za vedno dobro italijansko kavo) ogledali mi. Verjamem pa, da čudovito staro mestno jedro Portogruara, skriva še marsikaj zanimivega.

59 metrov visoki, poševni zvonik cerkve sv. Andreja v Portogruaru, je ena izmed znamenitosti mesta

Zasnova cerkve sv. Andreja sega v 10. stoletje

Krilati beneški lev. Portogruaro je bil okoli tristo let pod beneško oblastjo. Od leta 1420.

Na reki Lemene že od 12. stoletja stojita mlina, ki še danes delujeta a bolj v muzejske namene

Palača ob reki Lemene, v starem mestnem jedru Portogruara

Reka Lemene in mlina še z druge strani

Ribiška kapela na obrežju reke Lemene. 

Notranjost ribiške kapele z božjim grobom

Čudovita gotska palača v kateri je mestna hiša Portogruara. Leta 1265. so zgradili osrednji del, dve stranski krili pa so dodali v 16. stoletju. 

Osrednji del mestne hiše s kamnitim stopniščem in balustrado

Žerjav je maskota italijanskega mesta Portogruaro. Dva krasita tudi kamniti vodnjak ob mestni hiši na Trgu Republike. Vodnjak, ki stoji na dveh osmerokotnih ploščah je iz leta 1494. Žerjava sta precej mlajša, iz leta 1928. Prejšnja sta končala žalostno. Leta 1917. so ju pretopili in uporabili pri proizvodnji topov 😠

Trg Republike - Piazza della Repubblica z gotsko mestno hišo in spomenikom, ki je posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Ob našem sobotnem obisku je bil na trgu sejem starin. 

Niz palač ob Trgu Republike in poševni zvonik, ki se vsako leto nagne za nekaj milimetrov, saj se zemlja pod njim ugreza.

Tolkalo na vratih ene od mestnih palač ima obliko glave indijanskega poglavarja.

Steber z beneškim krilatim levom

Srednjeveška vrata v staro mestno jedro, vrata sv. Janeza oziroma Porta San Giovanni, zgrajena sredi 12. stoletja.

V pritličju mestne hiše v Portogruaru so postavili Jezusovo rojstno mesto Betlehem. Simpatične hiške, ljudje pri različnih opravilih, kot je peka kruha

Veseli december v Portogruaru in Betlehem v malem

Druženje ob dobri hrani

Stiskalnica grozdja

Jaslice v mestni hiši v Portogruaru

Stranski oltar s kopijo slike slikarja Giovannija Battista Cima (1459-1517) iz Conegliana., ki jo je naslikal leta 1504. Kopija je nastala v 19. stoletju. Naslikal jo je Eugenio Bono. Original se nahaja v Britanskem muzeju v Londonu. V obdobju pomanjkanja jo je cerkev prodala za 1800 funtov.

Slika Marija z detetom, ob njej sv. Rok s kužkom in sv. Sebastjan. Na dnu slike je veduta mesta Portogruaro. Nastala je v prvi polovici 17. stoletja. Pripisujejo jo šoli italijanskega slikarja Jacopa Palme Mlajšega (Benetke 1544-1628)

Brezmadežna, ob njej sv. Ana in sv. Florjan. Slika je nastala leta 1718. Slikar, Gregorio Lazzarini (Benetke 1665. - Villabona 1730.) Pred oltarno sliko je leseni kipec sv. Antona Padovanskega, ki je nastal okoli leta 1901. Avtor je kipar in rezbar Valentino Panciera Besarel (Astragal 1829. - Benetke 1902.)

Tudi ta oltarna slika, Jezusovo vstajenje, je plod šole Jacopa Palme Mlajšega, iz konca 16. stoletja. 

Oltarno sliko v prezbiteriju, Predstavitev Jezusa v Templju, je naslikal slikar Giovanni Martini (1455-1535. Udine), leta 1515.

Kor z orglami v prezbiteriju. Na petih slikah so prizori iz življenja sv. Andreja. Nastale so v 16. stoletju, slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Leseni bralni pult oziroma ambon podpirajo angeli

Stranski oltar Svetega križa. Križani je iz 14. stoletja.

Luigi Strazzabosco (Padova 1895. - 1985.) je leta 1964. ustvaril kamniti reliefni stranski oltar z Jezusom v središču in s prizori iz njegovega življenja. 

Nad Portogruaro se počasi mrak spusti in prižgejo se novoletne luči 😊

Veseli december v Portogruaru

Praznično okrašena mestna hiša

Kamniti grb mesta Portogruaro z zvonikom in žerjavoma. Gruaro pomeni žerjav


Povezan izlet v Benečijo:

Conegliano in Pablo Picasso

Vir: comune.portogruaro.ve.it
bibione.com
parrocchiadisantandrea.it