Plečnikova notranja oprema

Arhitekta Jožeta Plečnika skoraj vsi poznamo po Narodni in univerzitetni knjižnici, po žalostnem stadionu, po monumentalnih Plečnikovih Žalah, po številnih velikih in manjših cerkvah, mostovih, spomenikih in še bi lahko naštevala. Arhitekt nam je manj poznan po notranji opremi, saj so interierji pogosto skriti očem širše javnosti.
S pomočjo Umetnostnozgodovinskega društva smo si tovrstno Plečnikovo delo ogledali v čudoviti visokopritlični vili na ljubljanskih Poljanah. Leta 1912. jo je zgradil gradbenik Matko Prelovšek in v njej tudi bival s svojo družino. Med leti 1931. do 1933. je arhitekt Plečnik vili dodal zunanje stopnišče, uredil park z ribnikom in paviljonom. Ker smo prišli v večernem času, si parka nismo mogli ogledati. Smo bili pa zelo navdušeni nad originalno Plečnikovo notranjo opremo

Čudovite vezenine, uokvirjene kot slike, po modnih smernicah prve polovice 20. stoletja, krasijo stene knjižnice.

Vezena zavesa

Zgornji del sten v knjižnici je Plečnik obdal s čudovitimi vezeninami, ki jih je imela gospodarica vile

Knjižnica je opremljena z originalnimi Plečnikovimi fotelji in klubsko mizo. Tudi preproge so del Plečnikove notranje opreme.

Jedilnica in dnevni prostor sta ločena z oboki in stebri iz marmorja. Jedilna miza, stoli, kandelaber in predalnik. Definitivno Plečnik 😎

Plečnikov kandelaber. Zanimiv je tudi radiator, ki še vedno deluje čeprav je častitljive starosti, začetek 20. stoletja.

Originalna Plečnikova stola za jedilnico.

Z marmorjem obložen kot v jedilnici, z umivalnikom in medeninasto pipo.

Marmorni umivalnik in medeninasta pipa od blizu. Mislim, da je samo pipa Plečnikovo delo.

Prepoznaven Plečnik. Lesen predalnik na kamnitih nogah in z velikim okvirjem za fotografije

Lestenec v jedilnici

Plečnikov napis na lestencu

Plečnikov stol in stojalo za svečo

Medeninasta posodica z zmajčkom

Kam vodijo Plečnikova vrata? V zakristijo ali mogoče v spovednico? Nič od tega. Za njimi je niša s policami za odlaganje kozarcev ... 😎

Parket v jedilnici iz leta 1911 

Leseni kasetni strop v dnevni sobi

Razvejan Plečnikov lestenec

Arhitekt Jože Plečnik ni ustvarjal samo megalomanskih cerkva, lotil se je tudi drobnih predmetov kot je pepelnik 😎

Plečnikova peč z leseno klopjo

Čudovita, visokopritlična vila z vrtom je bila zgrajena leta 1912. po načrtih inženirja Matka Prelovška. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1931. vili dodal zunanje stopnišče, paviljon in ribnik na vrtu in opremil nekaj notranjih prostorov.

Plečnikove foto zgodbe:

Plečnikova hiša

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Domžalah

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhni vzpetini, na začetku Domžal, če prihajamo iz ljubljanske smeri. Deset metrska vzpetinica se imenuje Goričica. Starejša cerkev, ki je stala na tem mestu, se prvič omenja leta 1526. Zaradi turških vpadov je bila cerkev obdana s pravokotnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je varovalo še okroglo obzidje in obrambni jarek. Konec 19. stoletja so taborsko obzidje porušili. Staro cerkev so prezidali in povečali ter zgradili pokopališče.
Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Nekaj umetnin je iz stare cerkve, večina pa je novejših in delo slovenskih slikarjev in arhitektov. Prezbiterij je poslikal slikar Slavko Pengov. Freske prikazujejo Marijino življenje. Zanimiva in nenavadna orgelska omara je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Po načrtih Plečnikovega učenca, Antona Bitenca, so prenovili kor. Tudi Križev pot na lesenih ploščah je delo slovenskega slikarja in verjetno je najmlajša umetnina v cerkvi.

Kapela Matere Božje. Baročna kapela s kupolasto streho je bila zgrajena leta 1906, na mestu stare kapelice

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhnem gričku, imenovanem Goričica. Današnja cerkev, z izjemo baročnega zvonika, je bila zgrajena leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Cerkev ima obliko križa. Ob njej je župnišče, kapela in staro pokopališče.

Na zunanji strani prezbiterija stoji s konzolo podprt, dva in pol metrski, bronasti kip Kristusa Kralja. Kip je delo domžalskega kiparja Petra Lobode (1894. Domžale - 1952. Ljubljana)

Železno razpelo na kamnitem podstavku, na starem pokopališču, nosi letnico 1904.

Glavni oltar Marije Vnebovzete s tabernakljem iz sivega marmorja in kupolo na stebričkih. Oltarna slika, Marijino Vnebovzetje, je delo slikarja Slavka Pengova. Na visokih podstavkih sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda.

Obok prezbiterija krasi freska Marijino kronanje, iz leta 1938, ki je delo slikarja Slavka Pengova.

Na vsaki strani prezbiterija so tri niše s slikami Slavka Pengova, ki so posvečene župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti. Prizori so iz njenega življenja: Jezusovo rojstvo, Marija pri Elizabeti, Angelski pozdrav v nazareški hiši, Zdrava, milosti polna ...

... Marija daruje Jezusa v templju, Marija z 12-letnim Jezusom v templju, Marijina smrt.

Razpelo

Na slavoločni steni je kip Srca Jezusovega iz leta 1903, stoji pa na novejšem oltarju, ki je delo arhitekta Ivana Pengova.

Marija z Detetom

Stranski oltar sv. Jožefa z Detetom. Ob njima stojita kipa sv. Alojzija in sv. Luka

Marmornat prestol na katerem sedi Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom. Umetnina je iz leta 1897.

Lesen renesančni okvir s kamnitim, barvanim kipom Marije z Detetom naj bi bil iz 15. stoletja

Veliko, leseno razpelo

Baročna marmorna prižnica na kamnitem podstavku je iz leta 1896. Slike na kovinskih ploščah predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste

Stranski oltar sv. Ane z Marijo, ter sv. Uršula in sv. Katarina, iz leta 1897

Čudovita orgelska omara kot v domžalski župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, leta 1928. Po načrtih Antona Bitenca, so leta 1951, prenovili kor.

Križev pot na lesu je verjetno najmlajša umetnina v cerkvi. Slikar Lojze Čemažar ga je ustvaril leta 1989.

Poslikave in oprema župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Domžalah, so v večini, delo slovenskih slikarjev in arhitektov

Povezano:

Domžale, slamnikarstvo in Festival

Vir: Stane Stražar, Domžale mesto pod Goričico
Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas. 2013

Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči v Škofji Loki

Preden smo se podali na sprehod po srednjeveški Škofji Loki, smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Jakoba, na Cankarjevem trgu. Malo umaknjena od glavnega mestnega vrveža, stoji cerkev, s čudovitim rebrasto obokanim stropom, ki ga krasijo kamniti sklepniki in poslikana polja. Cerkev je dvoranska, saj je sestavljena iz treh, podolžnih ladij, ki imajo enako visok strop. Novo cerkev, današnja ladja, so zgradili leta 1471, prezbiterij pa precej kasneje, na začetku 16. stoletja.
Posebnost cerkve sv. Jakoba, so luči, ki so jih izdelali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Začeli so jih izdelovati v ljubljanski pasarski delavnici, leta 1954. Prve luči so obesili v prezbiterij, tiste v cerkveni ladji pa nekoliko kasneje, a po arhitektovi smrti. Res so nekaj posebnega in prav vsaka luč je drugačna. Cerkev vredna ogleda.

Oboke krasijo kamniti sklepniki z različni motivi. Na velikih sklepnikih, v središču osmerokotnikov pa so svetnice in svetniki, grbi plemiških družin, zavetniki ... Strop cerkve krasijo tudi številne in po obliki različne luči, arhitekta Jožeta Plečnika.

Osmerokotni zvezdasti obok se pojavi v sredini 15. stoletja pa vse do 17. stoletja. Sklepniki, rebra in reliefi, so narejeni iz kamna.

Cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki, je dvoranska cerkev, kar pomeni, da so vse podolžne ladje, grajene z enako visokim stropom. Ladijski del cerkve so zgradili okoli leta 1471, prezbiterij pa šele v začetku 16. stoletja

Stranski oltar sv. Katarine

Kamniti sklepnik na levi, predstavlja grb freisinškega škofa. Spoznamo ga po motivu črnca. Predvidevam, da je na desni strani, sv. Peter, glede na to, da drži v roki ključ in knjigo. 

Kor z orglami in čudoviti. zvezdasto obokani strop, ki na kamnitih sklepnikih pripoveduje zgodbe iz loške zgodovine.

Križno obokan strop ima tudi številne barvite sklepnike, na katerem so upodobljene svetnice in svetniki, zavetniki, simboli cehov, škofovski pa tudi družinski grbi. Na tem je sv. Katarina in ena izmed mnogih Plečnikovih luči, s katerimi je arhitekt opremil župnijsko cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki.

Razpelo v krogu, ki stoji ob stranskem oltarju, je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Enako tudi čudovite luči, ki visijo v prezbiteriju

Tabernakeljski glavni oltar, v prezbiteriju, z osrednjim kipom sv. Jakoba, ki je zavetnik župnije.

Čudovit, neogotski tabernakelj, je bil prestavljen iz prezbiterija. Danes stoji na stranskem oltarju, ki je posvečen Kristusu na Oljski gori.

Božji grob

Krstilnica in Božji grob, iz podpeškega in hotaveljskega marmorja. Načrt je izdelal arhitekt Jože Plečnik, vse skupaj pa so postavili, po Plečnikovi smrti, leta 1961. 

Slikar in restavrator, Matej Sternen, je leta 1931, odkril in restavriral nekaj poslikanih obočnih polj. Pri tem je odkril letnico 1471. Originalno ohranjenih, poslikanih polj je malo in so obrobljena z rdečim suličastim ornamentom. Ostala polja so poslikali po letu 1931.

Luči, za katere je načrt izdelal arhitekt Jože Plečnik, so začeli izdelovati v ljubljanski delavnici, leta 1954. Prve so postavili v prezbiteriju. Tiste, v cerkveni ladji pa so postavili po arhitektovi smrti.

Plečnikova, stenska luč

Spovednica

Stenska, Plečnikova luč, v cerkvi sv. Jakoba, v Škofji Loki

Gotsko okno z vitražem in Plečnikova stropna luč

Župnijska cerkev sv. Jakoba, stoji na Cankarjevem trgu, v Škofji Loki.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Vir: vodenje umetnostne zgodovinarke
France Štukl, Iz zgodovine cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki, Loški razgledi 11, dlib.si