Ljubljanski Breg

Ljubljanski Breg je danes prostor namenjen druženju. Na njem se odvijajo različni sejmi, od novoletnega do umetniškega pa tudi bolšji sejem se odvija tu, da o knjižnici pod krošnjami niti ne govorim. Ime je nastalo po bregu, ki se spusti vse do Ljubljanice, kjer so pred nekaj leti uredili čudovito sprehajališče.

Do sredine 18. stoletja, ko so po Ljubljanici prevažali tovor, je bilo na Bregu pristanišče. Večina takratnih hiš je bila v lasti trgovcev, v pritličju pa so bili prostori namenjeni gostilnam, pekarnam in podobnim dejavnostim, za potrebe pristaniškim delavcem.

Današnje hiše so predelane iz večih manjših. Tako je Zoisova palača nastala iz osmih manjših hiš, Codellijeva iz dveh, ostale prav tako.

Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 10. Hiša pred zadnjo obnovo in po njej. Od leta 1887. do 1923. je v njej živel slovenski pisatelj in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 4 in 6

Breg 8 je med najstarejšimi hišami. Od leta 1630. so bili v njej prostori cesarsko-kraljevega nakladniškega urada. V njej so bila tudi stanovanja za zaposlene. Hiša kot jo vidimo danes, je prav tako predelana iz dveh sosednjih, kar je delo Gabriela Gruberja.

Breg 14. Od leta 1829. je bila tu znamenita Blasnikova tiskarna. V njej so natisnili še bolj znamenite Prešernove Poezije. Doprsni kip Jožefa Blasnika (1800 - 1872), je izdelal kipar Stojan Batič

Breg 18. Codellijeva hiša. Med letom 1688 do 1748. so bili lastniki hiše plemiči Codelli von Fahnenfeld. Po njih se imenuje še danes.

Breg 20. Vhodni portal v gostilno Pri vitezu, krasi doprsna plastika viteza s čelado in perjanico. V hiši je bila gostilna že leta 1574.

Breg 20. Hiša kot jo vidimo danes, je nastala iz dveh hiš. Ena je imela vhod z Brega, druga pa iz Križevniške ulice. Lastnika sta bila italijanska trgovca. 1778. leta so hiši združili, tekom stoletij pa se je v njej zvrstila cela paleta lastnikov in stanovalcev. V njej je nekaj časa, pri svojem sorodniku, živel tudi Prešernov prijatelj, Andrej Smole.

Povezano: Zoisova palača

Vir: Suhadolnik Jože, Novi trg z okolico, 2006

arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Ljubljana, Petkovškovo nabrežje

Petkovškovo nabrežje, se razteza ob Ljubljanici, od Prešernovega trga, mimo Zmajskega mostu pa vse do Rozmanove ulice. V letu 2013. so del med Prešernovim trgom in Zmajskim mostom temeljito prenovili in nastal je še en mali raj, s klopmi in razgledno ploščadjo ob reki in številnimi kavarnicami, za turiste in domače obiskovalce.

Emonec, lesena skulptura na Petkovškovem nabrežju

Eva, tudi Adam ni daleč :)

Novoletno okrašeno okno restavracije Most, na Petkovškovem nabrežju

Petkovškovo nabrežje, od Zmajskega mostu proti Zaloški cesti

Zanimiva hiša s stolpom in majhnim notranjim dvoriščem je danes hostel H2O

Hostel H2O

Čudovita vila z lesenim paviljonom na dvorišču

Notranje dvorišče dvorca

Lesene stopnice in železna ograja

Stopnišče dvorca

Petkovškovo nabrežje zaključuje enonadstropni dvorec, s klasicistično fasado in notranjim dvoriščem in datira v prvo polovico 19. stoletja. 

Fantastična lokacija ob Ljubljanici in propadajoča zgradba nekdanje tovarne Rog

Podobno: Ljubljana, Krojaška ulica

Arhiv Republike Slovenije

Večji del arhiva RS se nahaja v eni najlepših ljubljanskih palač, v Gruberjevi palači, ob Ljubljanici. Poleg arhiva pa ima prostore v tej poznobaročni palači tudi restavratorski oddelek, ki je v red spravil pomembno knjigo, Dalmatinovo Biblijo.

Arhiv RS zbira in ureja arhivsko kulturno dediščino Slovenije, tako javno, kot zasebno. Arhivske zbirke in fondi segajo v 9. stoletje pa vse do danes. Marsikaj zanimivega so nam pokazali na vodenem ogledu:

Dalmatinova Biblija, ko so jo restavrirali, v restavratorskem oddelku arhiva

Vir: Arhiv Republike Slovenije, 2005

Povezano: Gruberjeva palača

Ljubljanske palače: 

Šola na Vegovi ulici

Gruberjeva palača

Gabriel Gruber se je rodil na Dunaju, 6. maja 1740., umrl pa je v Rusiji, Sankt Peterburg, 26. marca 1805. Bil je jezuit, profesor na jezuitski gimnaziji, hidrotehnik in arhitekt. Leta 1769. je prišel v Ljubljano in nam zapustil neprecenljivo kulturno in tehnično dediščino. Kot hidrotehnik je zgradil Gruberjev prekop, ki je zajezil poplave na Ljubljanskem barju in v Ljubljani. Kot arhitekt pa je zgradil, med leti 1773 do 1777.,čudovito palačo, ob Ljubljanici, ki jo je v celoti sam financiral, v njej pa je ustanovil svojo šolo za hidravliko in mehaniko. Baročna palača je bila tudi njegov dom, v njej je bil tudi internat za dijake.

V Gruberjevi palači danes domuje Arhiv Republike Slovenije. Občasno prirejajo vodstvo po palači.

Spominska plošča Gabrielu Gruberju. Na levi Levstikov trg.

V Gruberjevi palači je bila šola za hidravliko in internat ter stanovanje za ravnatelja

Gruber je palačo gradil v letih od 1773. do 1777. V celoti jo uje financiral sam.

Vhodni portal v Gruberjevo palačo, na Zvezdarski ulici, z rokokojskim okrasjem na vrhu

Bogato štukaturno okrasje na stropu palače

Ovalno stopnišče Gruberjeve palače je prav tako okrašeno s štukaturo

Dvoriščna stran Gruberjeve palače

Poslikan strop kapele s pozlačeno štukaturo

Vhodna vrata v kapelico, ki je še danes lepo ohranjena. Nahaja se v prvem nadstropju palače, predvidevajo, da je bilo v sosednjih prostorih stanovanje Gabriela Gruberja.

Pozlačena štukatura kapelice v Gruberjevi palači

Oltar v kapeli

Ena od številnih dvoran Gruberjeve palače

Del ohranjenega, prvotnega stropa Gruberjeve palače v eni od dvora

Gruberjeve skice

Strop v eni od dvoran Gruberjeve palače. Danes je tu čitalnica.

Bogato okrasje na stopnišču

Strop stopnišča Gruberjeve palače. Alegorija trgovine, obrti in tehnike

Kovinska vrata vodijo iz glavne veže na ovalno stopnišče

Vir: dedi.si

vodstvo po palači

Znamenite ljubljanske zgradbe: SNG Opera in balet

Stara mestna elektrarna