Ljubljanski Breg je danes prostor namenjen druženju. Na njem se odvijajo različni sejmi, od novoletnega do umetniškega pa tudi bolšji sejem se odvija tu, da o knjižnici pod krošnjami niti ne govorim. Ime je nastalo po bregu, ki se spusti vse do Ljubljanice, kjer so pred nekaj leti uredili čudovito sprehajališče.
Do sredine 18. stoletja, ko so po Ljubljanici prevažali tovor, je bilo na Bregu pristanišče. Večina takratnih hiš je bila v lasti trgovcev, v pritličju pa so bili prostori namenjeni gostilnam, pekarnam in podobnim dejavnostim, za potrebe pristaniškim delavcem.
Današnje hiše so predelane iz večih manjših. Tako je
Zoisova palača nastala iz osmih manjših hiš, Codellijeva iz dveh, ostale prav tako.
 |
| Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :( |
 |
| Breg 10. Hiša pred zadnjo obnovo in po njej. Od leta 1887. do 1923. je v njej živel slovenski pisatelj in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :( |
 |
| Breg 4 in 6 |
 |
| Breg 8 je med najstarejšimi hišami. Od leta 1630. so bili v njej prostori cesarsko-kraljevega nakladniškega urada. V njej so bila tudi stanovanja za zaposlene. Hiša kot jo vidimo danes, je prav tako predelana iz dveh sosednjih, kar je delo Gabriela Gruberja. |
 |
| Breg 14. Od leta 1829. je bila tu znamenita Blasnikova tiskarna. V njej so natisnili še bolj znamenite Prešernove Poezije. Doprsni kip Jožefa Blasnika (1800 - 1872), je izdelal kipar Stojan Batič |
 |
| Breg 18. Codellijeva hiša. Med letom 1688 do 1748. so bili lastniki hiše plemiči Codelli von Fahnenfeld. Po njih se imenuje še danes. |
 |
| Breg 20. Vhodni portal v gostilno Pri vitezu, krasi doprsna plastika viteza s čelado in perjanico. V hiši je bila gostilna že leta 1574. |
 |
| Breg 20. Hiša kot jo vidimo danes, je nastala iz dveh hiš. Ena je imela vhod z Brega, druga pa iz Križevniške ulice. Lastnika sta bila italijanska trgovca. 1778. leta so hiši združili, tekom stoletij pa se je v njej zvrstila cela paleta lastnikov in stanovalcev. V njej je nekaj časa, pri svojem sorodniku, živel tudi Prešernov prijatelj, Andrej Smole. |
Vir: Suhadolnik Jože, Novi trg z okolico, 2006
arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana
Ni komentarjev:
Objavite komentar