Goriška Brda: Gredič, Biljana in Gonjače

Ceglo se ponaša z enim najlepših dvorcev v Goriških Brdih. Vila, dvorec ali grad, domačini so mu od nekdaj pravili Gredič (mali grad) in tako je tudi ostalo. Kdaj natančno so ga zgradili, ni znano. Domnevajo, da je na tem mestu stalo poslopje že leta 1774. Ta letnica je namreč vklesana na bližnji, opuščeni in zapuščeni kapelici. Zadnja plemiška rodbina, ki je bila lastnica vile, je bila družina Codelli. Danes je Gredič znova v privatni lasti, lepo prenovljen, v njem je manjši hotel, ima pa tudi restavracijo in vinoteko, da o razgledu niti ne govorim.
Biljana je vasica in prafara, pravijo pa, da tudi ena lepših vasic v Brdih. Na najvišji točki vasi, stoji danes baročna cerkev sv. Mihaela, ki je obdana z vaškimi, kamnitimi hišami. Na žalost je večina zapuščenih in samevajo, čeprav so obdane z vinogradi in sadovnjaki. Gredič in Biljana pa sta postala prava tv zvezdnika, saj oba nastopata v nadaljevanki, Ena žlahtna štorija.

Dvonadstropna vila, dvorec ali pa Gredič, kot so ga od nekdaj imenovali domačini, stoji pod vasjo Ceglo. Renesančni dvorec, krasi vogalni stolp s strelnimi linami. 

Gredič je bil nekaj časa v lasti družine Codelli. Kdaj točno so ga postavili se ne ve natančno. Gredič je tudi danes v privatni lasti. V njem je hotel, restavracija in kot se za Brda spodobi, tudi vinoteka. Za dodatno obleganje dvorca pa je prispevala tudi tv nadaljevanka, Ena žlahtna štorija, ki si je dvorec vzela kot odlično kuliso. 

Zapuščena kapela sv. Jožefa, stoji ob prenovljenem dvorcu Gredič. Kapela nosi letnico 1774.

Briška hiša v vasici Biljana

Biljana, slikovito staro vaško jedro, posejano s kamnitimi hišami in čudovitimi portali, ob ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah. 

Biljana, detajl kovanih vhodnih vrat, na biljansko pokopališče.

Na najvišji točki vasice Biljana, se nahaja župnijska cerkev sv. Mihaela. Danes baročna cerkev, z ostanki gotike, je stisnjena med vaške hiše, do vhoda pa vodi kamnito stopnišče.

Ohranjena freska iz sredine 14. stoletja, v ladijskem delu cerkve

Freska na stropu biljanske cerkve, prikazuje prihod sv. Mihaela.

Poslikan obok stranske kapele. Danes baročna, nekoč pa prafarna gotska cerkev sv. Mihaela, se prvič omenja že leta 1233

Cerkveni kor z orglami

Kip Jezusa, ki ga v župnijski cerkvi sv. Mihaela, uporabljajo tudi na vsakoletni procesiji

Glavni baročni oltar, z osrednjo sliko sv. Mihaela. Nad sliko je krona, kar priča, da je bila Biljana "cesarska" župnija.

Križno obokan, gotski strop prezbiterija, iz leta 1534, je bogato poslikan. Strop prezbiterija je poslikal goriški slikar in restavrator, Clemente Del Neri, leta 1905. Osrednji freski predstavljata Sveto Trojico in Marijino kronanje.

Gotsko okno stare cerkve in ostanki stare freske, ki naj bi bila iz sredine 14. stoletja.

Stranski oltar, Marija z detetom, ob njem pa slika, na kateri sta upodobljena sv. Ciril in Metod

Župnijska, baročna cerkev sv. Mihaela v Biljani, ima poleg glavnega oltarja, še štiri stranske, marmornate oltarje.

Spovednica

Nagrobna plošča, družine Zupančič, na pročelju biljanske cerkve.

Razgledni stolp v Gonjačah.Stolp je visok 23 metrov in ima 144 stopnic. Načrt je izdelal arhitekt Marko Šlajmer, stolp pa so postavili leta 1961.

Detajl spomenika, posvečen 315-im žrtvam druge svetovne vojne, padlim na desnem bregu reke Soče. Spomenik stoji ob razglednem stolpu, v Gonjačah in je delo kiparja, Janeza Boljke. 

Drugi del bronastega reliefa, na Gonjačah, kiparja Janeza Boljke. Oba reliefa simbolizirata borbo in trpljenje prebivalcev Goriških Brd. Tudi spomenik so postavili leta 1961.

Štirinožni prebivalec Goriških Brd, prijazni lepotec, leonberžan Medo


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Šmartno v Goriških Brdih

Goriška Brda, Kojsko

Iz Solkana, v Goriška Brda

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: brda.si

Zloženka: Spoznaj briške znamenitosti

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih - Kulturno društvo Vilenica, 2011

Ljubljanski Breg

Ljubljanski Breg je danes prostor namenjen druženju. Na njem se odvijajo različni sejmi, od novoletnega do umetniškega pa tudi bolšji sejem se odvija tu, da o knjižnici pod krošnjami niti ne govorim. Ime je nastalo po bregu, ki se spusti vse do Ljubljanice, kjer so pred nekaj leti uredili čudovito sprehajališče.

Do sredine 18. stoletja, ko so po Ljubljanici prevažali tovor, je bilo na Bregu pristanišče. Večina takratnih hiš je bila v lasti trgovcev, v pritličju pa so bili prostori namenjeni gostilnam, pekarnam in podobnim dejavnostim, za potrebe pristaniškim delavcem.

Današnje hiše so predelane iz večih manjših. Tako je Zoisova palača nastala iz osmih manjših hiš, Codellijeva iz dveh, ostale prav tako.

Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 10. Hiša pred zadnjo obnovo in po njej. Od leta 1887. do 1923. je v njej živel slovenski pisatelj in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 4 in 6

Breg 8 je med najstarejšimi hišami. Od leta 1630. so bili v njej prostori cesarsko-kraljevega nakladniškega urada. V njej so bila tudi stanovanja za zaposlene. Hiša kot jo vidimo danes, je prav tako predelana iz dveh sosednjih, kar je delo Gabriela Gruberja.

Breg 14. Od leta 1829. je bila tu znamenita Blasnikova tiskarna. V njej so natisnili še bolj znamenite Prešernove Poezije. Doprsni kip Jožefa Blasnika (1800 - 1872), je izdelal kipar Stojan Batič

Breg 18. Codellijeva hiša. Med letom 1688 do 1748. so bili lastniki hiše plemiči Codelli von Fahnenfeld. Po njih se imenuje še danes.

Breg 20. Vhodni portal v gostilno Pri vitezu, krasi doprsna plastika viteza s čelado in perjanico. V hiši je bila gostilna že leta 1574.

Breg 20. Hiša kot jo vidimo danes, je nastala iz dveh hiš. Ena je imela vhod z Brega, druga pa iz Križevniške ulice. Lastnika sta bila italijanska trgovca. 1778. leta so hiši združili, tekom stoletij pa se je v njej zvrstila cela paleta lastnikov in stanovalcev. V njej je nekaj časa, pri svojem sorodniku, živel tudi Prešernov prijatelj, Andrej Smole.

Povezano: Zoisova palača

Vir: Suhadolnik Jože, Novi trg z okolico, 2006

arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana