Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Vsem na očeh pa vendar nevidna. Frančiškanska knjižnica, v frančiškanskem samostanu, v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V okviru arhitekturne prireditve, Odprte hiše Slovenije, smo si jo lahko tudi ogledali, kar se ne zgodi pogosto.
Knjižnico, kot jo vidimo danes, so zgradili po ljubljanskem potresu, se pravi po letu 1895. in je podaljšek samostana, proti Čopovi ulici. S Prešernovega trga je vidna enotna fasada samostana, z dvoriščne strani pa je zadeva drugačna. Knjižnica, zgrajena v obliki kocke, ima opečnato pročelje, v treh etažah pa velika okna, kot se za knjižnico, ki rabi veliko svetlobe, tudi spodobi.
Frančiškanska knjižnica hrani v glavnem teološke knjige. V vitrinah hranijo bestsellerje, kot se je hudomušno izrazil prijazni pater, to so knjige duhovnika in misijonarja, Friderika Barage. Tu je tudi nekaj zanimivih predmetov, ki so jih prinesli frančiškani, ko so se vračali z misijonarskih poti. Frančiškanska knjižnica pa hrani tudi dve znameniti opeki in po tem je verjetno edinstvena v svetu. Opeki sta namreč delček semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bilo tudi dom frančiškanov. Ko so semenišče podirali, so frančiškani shranili omenjeni opeki.

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, z opečnato fasado in velikimi okni v treh etažah. Zgradili so jo po letu 1895.

V Frančiškanski knjižnici hranijo tudi slikarska dela

Knjižnica je zgrajena v treh etažah, s kasetnim stropom, nad katerim je pesek. Ta naj bi bil v pomoč, v primeru požara

Tretja etaža s knjižnimi policami

V knjižnici hranijo, približno 70.000 knjig, večina je teoloških.

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani hrani tudi obsežno knjižno zbirko patra Žige Škerpina

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, hrani približno 70.000 knjig. Nekatere so bolj muzejski eksponati, večino teh knjig pa uporabljajo raziskovalci in študentje. 

Pri bogoslužju so uporabljali knjige velikega formata, tri so ostale v Ljubljani, sedem pa jih hranijo v Gradcu

Razpelo

Tlakovanje v frančiškanski knjižnici

Kovana ograja na lesenem stopnišču, ki vodi v zgornje etaže frančiškanske knjižnice.

Dušna paša za kristjane, napisal Friderik Baraga. Natisnila tiskarna Jožefa Blaznika. Knjigo so izdali leta 1831. Iz knjige je tudi razvidno, da je bil v tem obdobju, Friderik Baraga, kaplan v Metliki. 

"Pieta - pozna gotika, slikar neznan, okoli leta 1600. (dar arh. Osolina P. Romanu)" (napis ob sliki)

"Križani z Magdaleno - Mihael Stroj, olje platno, približno 1870." (napis ob sliki)

"Kristus Pantokrator - olje les, slikar neznan iz Ukrajine, približno 1800. (P. Stanko iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)

"Kristusova glava, z dvema angelčkoma - olje les, Ukrajinsko delo iz Volinije, približno 1800. (P. Stanislav iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)

Tudi slovenski frančiškani delujejo po vsem svetu kot misijonarji. Ko se vrnejo domov pa prinesejo še kakšen spominek, na deželo, v kateri so delovali. Tako v ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo nekaj takih predmetov. Meni sta bili všeč ti dve posodi na nogicah. Ena ima še ročaje v obliki zmajev, druga pa ima pokrov v obliki čipke :) Po vsej verjetnosti sta prišli iz Kitajske.

Znameniti opeki, ki ju hranijo v Frančiškanski knjižnici, sta bili nekoč delček frančiškanskega semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu

Dvorišče frančiškanskega samostana, med Prešernovim trgom in Nazorjevo ulico.

Izhod iz samostana na dvorišče. Ta del samostana je najstarejši. Po potresu, leta 1895. so ga uspešno sanirali

Kotiček za sprostitev

Na dvorišču samostana je tudi zanimiv vodnjak, z letnico 1952.

Odsev zvonika frančiškanske cerkve na Mestnem gledališču Ljubljana

... pa še zdravje in to je to



Podobno: Škrabčeva knjižnica

Semeniška knjižnica

Dobrnič, na Dolenjskem

Dobrnič je naselje v Suhi krajini, na Dolenjskem. Nahaja se v občini Trebnje. In zakaj je kraj zanimiv? Poleg farne cerkve sv. Jurija, je v Dobrniču ohranjeno kar nekaj čudovitih hiš, zgrajenih v stilu podeželske arhitekture, visoko pritlične hiše s frčadami, za njimi pa so gospodarska poslopja. Foto sprehod skozi Dobrnič je slikovit in zanimiv.

Kulturni dom Dobrnič so obnovili in ga odprli leta 2008. Na zadnji strani ima stavba vklesano letnico 1929.

Pročelje Kulturnega doma Dobrnič krasi podoba misijonarja Friderika Barage. V domu je tudi spominska soba 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze.

Spominska plošča na Kulturnem domu Dobrnič. V njem je bil 17. in 18. oktobra 1943 kongres Slovenske protifašistične ženske zveze

Pritlična hiša s frčado, tipična podeželska arhitektura

Gospodarsko poslopje

Vaška idila

Kalanova domačija v Dobrniču je bila zgrajena na začetku 19. stoletja, leta 1818. Danes je lepo obnovljena.

Kalanova hiša je zgrajena v obliki črke L. Krajši trakt je podkleten, ima kamnite stopnice in čudovit arkadni hodnik.

Gospodarsko poslopje. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen. Krasi ga leseni gank s stopnicami

Kamniti, polkrožni portal z letnico 1818

Dobrnič v Suhi krajini, na Dolenjskem

Šerakova domačija, Dobrnič 21, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja

Lesen, pravokotni portal Šerakove hiše v Dobrniču

Pritlična, kamnita hiša z rizalitom in frčado, v srednjem delu. Žal je hiša zapuščena

Dvoriščna stran Šerakove hiše v Dobrniču

Gospodarsko poslopje Šerakove domačije

V Dobrniču, lahko žena, brez slabe vesti, pove možu, da gre h lubčku :) Gostilna Pr'lubčku, v hiši, ki ima na kamnitem portalu letnico 1886. in veliki črki AK, prav tako kot portal na Kalanovi hiši


Povezano: Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Jurjeva domačija

Baraga, misijonar iz Male vasi

Vir: Register nepremične kulturne dediščine

Baraga, misijonar iz Male vasi

Po ogledu Jurjeve domačije, v naselju Občine, nas je pot vodila do malo drugačne domačije, v naselju Mala vas oziroma Knežja vas. To je velika hiša, pravi dvorec, v katerem se je rodil slovenski škof, misijonar in dobrotnik, Friderik Irenej Baraga. Rodil se je 26. junija 1797. Hišo in veliko posestvo je podedovala Baragova mama, ki je bila edinka. Ko je bil Friderik star dve leti, je družina hišo prodala in se naselila v bližnjem trebanjskem gradu.
V prvem nadstropju, obnovljene hiše so uredili Baragovo spominsko sobo in sobo o njegovem misijonarskem delu, med ameriškimi Indijanci, na severu. Med njimi je tudi umrl, 19. januarja 1868. Pokopan je v stolnici Maquette, v ameriški državi Michigan.

Doprsni kip slovenskega škofa in misijonarja, Friderika Barage, v cerkvi sv. Jurija v Dobrniču

Dvorec v Mali vasi, na Dolenjskem, so postavili v drugi polovici 17. stoletja. Dvorec in obsežno imetje, je podedovala mama Friderika Barage, ki se je tu rodil, 29. junija 1797.

Kažipot ob cesti

Dva stebra označujeta glavni vhod na Baragovo domačijo

Baragova hiša v Mali vasi, danes Knežja vas, je obnovljena, v njej je spominska zbirka o Baragovem delovanju, med Indijanci, na severu Amerike. Druga soba je opremljena s pohištvom tistega časa. 

Spominska plošča na Baragovi rojstni hiši. 

Kamnite stopnice in glavni vhod v Baragovo rojstno hišo. Mačke jo imajo rade :) 

Lesene stopnice in vhodna veža

Tlakovci v veži Baragove rojstne hiše

Baragovi indijanski spominki

Detajl sobnih vrat, umetelno izdelan "pant" na vratih

V spominski sobi visi slika, ki prikazuje stolnico sv. Petra v Marquettu, država Michigan v ZDA. Friderik Baraga je v njej tudi pokopan.

V Baragovi spominski sobi je razstavljeno pohištvo iz njegovega obdobja. Detajl na postelji

Doprsni kip Friderika Barage, iz patinirane gline, je izdelal kipar France Gorše, leta 1974. 

Friderik Baraga, slovenski škof, misijonar med ameriškimi Indijanci, slovničar, dobrotnik ... Fotografija reliefa Barage, visi v njegovi rojstni hiši, v Mali vasi na Dolenjskem. Avtor je Miro Zupančič. 

Tihožitje z muco :) Kamniti podstavek je bil najbrž del ograje, ki je varovala dvorec

Kamniti, okrogli vodnjak, ob Baragovi rojstni hiši, je bil nekoč vir pitne vode, danes pa je podstavek za rože :) 

Suha krajina, na Dolenjskem, polja, travniki, vrtače ...

Kmečka arhitektura, stanovanjska hiša s podstrešjem, začetek 20. stoletja

Lesen, dvokapni skedenj z nadstreškom



Povezano: Jurjeva domačija

Cerkev sv. Jurija v Dobrniču