Hraše in Lesce

Hraše in Lesce sta naselji v občini Radovljica. Od rojstne hiše Janeza Jalna na Rodinah do Lesc je približno tri kilometre slikovite poti, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji, znamenji in cerkvami, spomeniki in predvsem čudovitimi portali iz tufa.
V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren, ki je prehodil pot od revnega kmečkega fanta do pravnika, duhovnika, pesnika, plemiča ... Ob njegovi rojstni hiši so mu postavili spomenik.
Staro mestno jedro Lesc, z baročno cerkvijo Marijinega vnebovzetja pa je polno nadstropnih zidanih hiš, kmečkih dvorcev z gospodarskimi poslopji in skednji, bogatejših kmetov in posestnikov. Imajo pa tudi železniško postajo, s katere te vlak odpelje v Ljubljano 😉

Pritlična hiša iz prve polovice 18. stoletja, z ohranjenimi kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa in železnimi mrežami. Krasi jo tudi kamnit, polkrožni portal

Hraše so majhna vasica ob cesti Rodine - Lesce. Spadajo v občino Radovljica.

V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren (9. junij 1656 - 28. september 1704. Ljubljana), duhovnik, stolni prošt, pesnik, ustanovni član in predsednik ljubljanskih operozov, ki so vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in Sloveniji. Spomenik stoji ob njegovi rojstni hiši v Hrašah. Odkrili so ga septembra leta 1994. Spomenik je delo arhitekta Marka Smrekarja in kamnoseštva Jezeršek.  

Grb dr. Janeza Krstnika Prešerna - Heldenfeldškega, ki je postal prvi plemič iz rodbine Prešeren. Bil je doktor prava, palatinski grof, operoz, duhovnik, pesnik ... Od revnega kmečkega fanta do plemiča. Trije cvetovi na vrhu grba kažejo na vdanost domovini, vladarju in Bogu. (arhiv.gorenjskiglas.si/Snovanja, Kranj, 6.2.1974. št.1)

Značilna gorenjska domačija. Nadstropna hiša, z ožjo stranjo obrnjena proti cesti, daljša stran pa se nadaljuje v ...

... gospodarsko poslopje

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah, posvečena leta 1743. Na tem prostoru je stala cerkev že v 12. stoletju.

Na prostostoječem zvoniku je spominska tabla Jožefu Wallandu. Bil je duhovnik, goriški škof in ilirski metropolit, rojen v Novi vasi pri Lescah, 28. januarja 1763. Umrl je v stari Gorici, 11. maja 1834.

Zunanja freska na zidu cerkve Marijinega vnebovzetja, je novejšega datuma, iz leta 1995. Upodobljen je sv. Krištof. Na dnu je veduta Lesc in na desni strani grb Janeza Krstnika Prešerna

Ostanki nekoč gotske cerkve. V timpanonu ohranjena freska Marije z detetom na prestolu, iz leta 1398. Na freski je viden napis dveh mojstrov iz Gorice, zato velja za najstarejšo podpisano fresko na Slovenskem

Kamniti portal iz tufa

Prvotno je zvonik stal ob cerkvi. Leta 1511. ga je zrušil potres in postavili so novega, prostostoječega. 

Lesena skulptura v parku

Legatova hiša na Begunjski cesti v Lescah. Nadstropni kmečki dvorec iz 17. stoletja. V knjigi Sto najlepših hiš na Slovenskem, avtorja Ivana Sedeja, je objavljena fotografija na kateri ima Legatova hiša rdeče-belo fasado. Verjetno so strokovnjaki odkrili, da je bila hiša prvotno bolj bledo roza barve, podobno kot pri Benečanki v Piranu 😎

Okenski okvirji iz tufa in freska iz 18. stoletja

Freska na Legatovi hiši prikazuje Družino, sv. Florjana in sv. Heleno. Freska je delo slikarja Frančiška Jelovška, ki je avtor kar nekaj poslikav v bližnji cerkvi Marijinega vnebovzetja. 

Letnica 1864. na portalu Legatove hiše

Zelo lepo obnovljena nadstropna hiša z mansardo in vogalnim pomolom, na Begunjski cesti v Lescah. Seveda ne smejo manjkati čudoviti kamniti okvirji oken, iz tufa.

Obnovljeno gospodarsko poslopje, skedenj. Spodnji del je zidan, zgornji lesen. Mislim, da je v nadstropju danes restavracija

Nadstropna hiša, na Železni cesti, za železniško postajo, je iz začetka 20. stoletja. Takrat je bil tu hotel Legat. Pročelje krasijo štukature in poudarjen srednji del s kamnitim portalom, balkonom in frčado. 

Spomenik z obeliskom, ki ponazarja verigo, so postavili leta 1977. Je spomin na padle delavce tovarne Veriga v Lescah, v drugi svetovni vojni. Na kamnitem podstavku so spominske plošče, v spomin na delavsko stavko proti kapitalističnemu izkoriščanju, ki je bila v Verigi od 15.5.1935. do 5.6.1935. Eno so postavili tudi v spomin na delavsko samoupravljanje, ki so ga uvedli leta 1950.

Povezano, vendar Hraše in Lesce ne spadata pod Pot kulturne dediščine Žirovnica

Vir:

Register NKD

dar-radovljica.si/Sprehod po starih Lescah

radolca.si

Gradec - Graz, Sackstrasse

Sackstrasse je ulica v starem mestnem jedru Gradca, ki povezuje Grajski trg in Glavni trg. V tej ulici domujejo muzeji, galerije, starinarnice, delavnice, ateljeji ... Prava umetniška ulica, ki jo krasijo bogati portali in pročelja tukajšnjih palač.
Na začetku ulice stoji mogočna, baročna palača, ki je bila dokončana leta 1702. Zgradil jo je grof Ignac Marija Attems (1652 - 1732). Do danes se palača ni prav veliko spremenila. Žal ni odprta za oglede, tako so čudovite poslikave, za večino, vidne samo na spletu. Lahko pa si ogledamo baročno preddverje z dvojnim kamnitim stopniščem, bogato okrašen s štukaturo in kipci. Na arkadnem dvorišču prirejajo tudi manjše predstave, v palači pa so danes pisarne.
Poleg palače Attems je na Sackstrasse tudi mogočna palača Herberstein. V njej je danes muzej in galerija. Tudi ostale palače in hiše, ki so strnjene na obeh straneh te kratke ulice, niso nič manj zanimive in vredne naše pozornosti.

Glavni portal palače Attems in družinski grb

Vhodna veža palače Attems,  je bogato okrašena s štukaturami in kipi

Dve kamniti stopnišči krasita preddverje palače Attems. Vmesni prostor povezuje glavni portal z arkadnim notranjim dvoriščem.

Detajl kamnite ograje stopnišča

Del stropa s štukaturo v preddverju palače Attems

Arkadno dvorišče

Še en mogočni vhodni portal na Sackstrasse 18. Vodi v baročno palačo Khuenburg. V njej je danes Mestni muzej

Baročno trkalo palače Khuenburg

Mala palača Attems, pravijo ji tudi palača vdov. V drugi polovici 18. stoletja, je palačo kupil grof Ignac Marija Attems. Od takrat so bile v palači nastanjene vdove, ki so prej živele v veliki palači Attems. Danes so v njej stanovanja, pisarne in trgovine v pritličju.

Palača Herberstein, glavni portal in preddverje. Skromna zunanjost in bogata baročna notranjost. Danes je v palači muzej in galerija

Palača Herberstein ima več povezanih arkadnih dvorišč

Palača Kellersberg  z baročno fasado

Notranje dvorišče palače Kellersberg je obdano z arkadnimi hodniki in balkoni

Hiša na Sackstrasse 12 je nekdanja hiša za goste, danes bi ji rekli hostel, ki so obiskovali tudi gostilno v pritličju. Ta obstaja še danes

Dolga pot do piva 😄

Srednjeveška hiša z gotsko poslikavo, Sackstrasse 8

Sv. Jurij ubija zmaja


Povezano:

Gradec, čez Muro in nazaj

Izlet v Graz

Vir: Zloženka Znamenitosti Gradca, 2014
voden ogled
wikipedia

Poslikave v Tartinijevi rojstni hiši

Ko so konec 20. stoletja obnavljali Tartinijevo hišo v Piranu, za potrebe Italijanske skupnosti, ki s hišo upravlja še danes, so pod ometom odkrili številne stenske in stropne poslikave ter štukature. Poslikave so bile narejene po grafičnih predlogah, "capricci", beneških slikarjev. Giambattista Tiepolo (1696-1770), najpomembnejši beneški slikar 18. stoletja in Pietro Gaspari (1720-1785), beneški slikar in arhitekt. Odkrite in restavrirane poslikave in štukature so iz konca 18. stoletja. Ustvarjene so bile kot dekoratersko delo po vzoru beneških palač.
V Tartinijevi hiši so uredili spominsko sobo slavnega skladatelja, ostale prostore pa uporablja Italijanska skupnost v Piranu. Tu prirejajo različne prireditve, predstavitve in predavanja. Organizirajo tudi delavnice za otroke in odrasle.
Ob letošnjih dnevih Evropske kulturne dediščine, smo si lahko ogledali poslikave v vseh sobanah. Ob tem smo odkrili še marsikaj zanimivega, kar ni na ogled obiskovalcem in je prava škoda.

Pokrajina in cvetlični motivi

Cvetlični motiv in štukatura

Razstava del iz keramike

Slika, olje na platnu, se imenuje, Materino poučevanje. Naslikal jo je v Piranu rojeni slikar Cesare Dell'Acqua, konec 19. stoletja. Italijanski skupnosti v Piranu, je sliko doniral Gianfranco Pertoldi (zloženka)

Predmeti, ki so jih ustvarili umetniki na mednarodnem ex-tempore keramike v Piranu.

Geometrijska poslikava sten in slika Materino poučevanje, slikar Cesare Dell'Acqua

Venci, bordure in medaljon, ki predstavlja jesen

Pomlad

Soba z vedutami

Veduta

Poslikava na stropu

Na desni strani, kjer je videti kot bi del poslikave manjkal, so bila nekoč vrata.

Del poslikave na stropu

Članice keramičnega krožka, so dobile navdih pri slavnem skladatelju Tartiniju

Družina Tartini je imela svoj vodnjak kar v prvem nadstropju hiše, v manjšem atriju. Zbiralnik deževnice se nahaja v pritličju, pod stopniščem

S čim pa naj bo potiskan darilni ovojni papir v Tartinijevi hiši, če ne z notami :)

Slika Hermana Pečeriča (6.3.1908. Škofije - 31.12.1981 Ankaran), Hrepenenje. Sliko je,Italijanski skupnosti, podarila slikarjeva vdova.


Podobno:

Tartinijeva hiša v Piranu

Vir: voden ogled
Sonja Ana Hoyer, Hiša Tartini

primorci.si