Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Hotel Convent

Samostan sv. Nikolaja, danes hotel Convent, je podobo kot jo vidimo danes, dobil na začetku 17. stoletja. Na tem prostoru, v bližini morja, so postavili cerkev že v 11. stoletju. Daleč na okoli ni bilo žive duše. Postopoma so cerkev dograjevali in spreminjali. Nastal je dominikanski samostan in ker je bilo treba menihe oskrbovati s hrano, so se okoli samostana začeli naseljevati kmetje. Ukvarjali so se tudi z vinogradništvom, sadjarstvom in oljkarstvom, kar se je ohranilo do danes.
Dominikanski samostan je deloval skoraj petsto let, do leta 1774, ko so Benečani samostan ukinili, s tem pa so neznano kam, skrivnostno izginile vse umetnije, ki so jih hranili dominikanci. Istega leta je samostan s posestvom kupila koprska plemiška družina Madonizza in si tu uredila prostor za počitnikovanje, danes bi rekli vikend :)
Danes je samostanski kompleks preurejen v hotel s štirimi zvezdicami. Imenuje se hotel Convent. Prijazno osebje hotela mi je dovolilo ogled križnega hodnika in atrija, odklenili pa so mi tudi obnovljeno cerkev. Zelo prijazno.

Baročni zvonik na preslico

Nekdaj benediktinski samostan sv. Nikolaja, stoji v osrčju kampa Adria Ankaran

Trije oboki in kamnite stopnice, ki vodijo na čudovit vrt, so bili zgrajeni okoli leta 1880, ko je bil samostanski kompleks v lasti koprske plemiške družine Madonizza

Nekdanji samostanski vrt je tudi danes domiselno urejen in negovan

Nekdanji samostanski vrt, danes hotelski, krasi čudovit vodnjak

Pogled na vrt

Zanimiv vodnjak z lesenim kolesom se nahaja na zunanjem dvorišču. Zgradila naj bi ga mojstra iz Pirana in Kort, leta 1835

Ob starem vodnjaku, v senci borovcev, stoji stara kamnita miza

Sarkofag je iz časa, ko je samostan še deloval. Njegova značilnost so vklesani enakostranični križi

Benediktinski samostan sv. Nikolaja z istoimensko cerkvico, so zelo lepo obnovili in v njem uredili hotel s štirimi zvezdicami, Convent. Kulturni spomenik in turizem, z roko v roki

Cerkev sv. Nikolaja, so prav tako obnovili in jo namenili za manjše prireditve in srečanja. Žal od cerkvenega inventarja ni nič ohranjeno. Cel samostanski kompleks si je v petsto letih delovanja nabral kar nekaj dragocenih umetniških del, ki pa so ob ukinitvi samostana, leta 1774, skrivnostno izginila

Leseni strop z ornamenti, v obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja

Luči v obnovljeni cerkvi. Plečnik bi jih bil vesel :) 

Okno z vitražem 

Vodnjak na notranjem arkadnem dvorišču samostana oziroma hotela

Notranje dvorišče samostana z zastekljenim križnim hodnikom in biforami v nadstropju

Pogled na križni hodnik in odsev notranjega dvorišča

Kamnit portal z lesenimi vrati. Prehod iz križnega hodnika v nekdanjo cerkev

Križni hodnik 

Stopnišče, ki vodi od križnega hodnika v prvo nadstropje, kjer so danes hotelske sobe

Ohranjen in obnovljen leseni strop v križnem hodniku

Križni hodnik krasi slika boškarina, ki smo ga lahko v živo občudovali v Krkavčah

Ohranjen stari kamin

Zunanje dvorišče nekdanjega samostana sv. Nikolaja. Danes je tu prostor tudi za različne prireditve na prostem

Nekdaj sklepnik, danes okras 

Pokrit oder na zunanjem dvorišču


Povezan izlet:

Lazaret in Lazzaretto

Debeli Rtič

Vir: Zloženka, Doživi Ankaran

Wikipedia

Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Foto zgodbo o starem mestnem jedru Kranja zaključujem s sakralno dediščino mesta, predvsem je tu obisk in ogled čudovite, gotske župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev, oglejskih mučencev. Na prostoru kjer stoji današnja cerkev, je stal sakralni objekt že v 6. stoletju. Današnja cerkev je svojo podobo začela dobivati v 15. stoletju pa vse do sredine 20. stoletja.
Cerkev sv. Kancijana v Kranju je triladijska cerkev, dvoranskega tipa. Krasijo jo osmerokotni stebri, ki nosijo baldahinast obok, bogato okrašen z gotskimi rebri, sklepniki in poslikavami. Za razliko od dvoranske ladje pa je prezbiterij brez okrasja, ima samo križni obok in tabernakeljski glavni oltar s kipi kiparja Franceta Goršeta in ureditvijo arhitekta Ivana Vurnika. Velike, stare slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo dunajski Belvedere.

Gotsko okno in vitraž

Križni obok s sklepnikom Marije z detetom in poslikavo angelov. Nad njim je zvonik cerkve sv. Kancijana, v starem mestnem jedru Kranja

Osrednji zvezdni obok v dvoranski, gotski cerkvi sv. Kancijana izvira iz druge polovice 15. stoletja. Angele z glasbili je naslikal mojster iz Žirovnice.

Značilnost gotske cerkve sv. Kancijana so tudi bogato dekorativno in figuralno okrašeni sklepniki na obokih

Stranski, gotski oltar

Spovednica

Prezbiterij in glavni, tabernakeljski oltar s kipi Franceta Goršeta. Cerkvena oprema se ni ohranila. Današnja je novejšega datuma. Glavni oltar je uredil arhitekt Ivan Vurnik, leta 1934. Vitraž na gotskih oknih je delo slikarja Staneta Kregarja iz leta 1969. Velike slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo stene dunajskega Belvederja.

Marija z detetom. Okvir me zelo spominja na Plečnika

Cerkveni dolgi kor z orglami

Stranski oltar, detajl.

Triladijska dvoranska, gotska cerkev, z zvonikom v osi pročelja ima svoje korenine v 6. stoletju. Največji gradbeni razcvet je doživela v 15. stoletju, arhitekturna in slikarska dela pa so potekala tudi sredi 20. stoletja.

Prezbiterij

Relief Kristusova molitev na Oljski gori, nad glavnim gotskim portalom, je nastal okoli leta 1440. 

Obok kranjskega župnišča in pogled proti Glavnemu trgu

Plečnikove arkade ob prezbiteriju Roženvenske cerkve, v starem mestnem jedru Kranja.

Nekdanji klanec je arhitekt Jože Plečnik spremenil v čudovito stopnišče. nekdanjo šterno pa v vodnjak z obeliskom, ki ima na vrhu petelina. Voda se pretaka skozi terasasto postavljene kamnite posode. Plečnik si je tu zamislil veličasten vhod v mesto. Vodnjak so zgradili med leti 1952 do 1959.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Crngrob in cerkev

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

Vir: strokovno vodstvo umetnostne zgodovinarke

Brošura, Dediščina Kranja, 2008

Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči v Škofji Loki

Preden smo se podali na sprehod po srednjeveški Škofji Loki, smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Jakoba, na Cankarjevem trgu. Malo umaknjena od glavnega mestnega vrveža, stoji cerkev, s čudovitim rebrasto obokanim stropom, ki ga krasijo kamniti sklepniki in poslikana polja. Cerkev je dvoranska, saj je sestavljena iz treh, podolžnih ladij, ki imajo enako visok strop. Novo cerkev, današnja ladja, so zgradili leta 1471, prezbiterij pa precej kasneje, na začetku 16. stoletja.
Posebnost cerkve sv. Jakoba, so luči, ki so jih izdelali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Začeli so jih izdelovati v ljubljanski pasarski delavnici, leta 1954. Prve luči so obesili v prezbiterij, tiste v cerkveni ladji pa nekoliko kasneje, a po arhitektovi smrti. Res so nekaj posebnega in prav vsaka luč je drugačna. Cerkev vredna ogleda.

Oboke krasijo kamniti sklepniki z različni motivi. Na velikih sklepnikih, v središču osmerokotnikov pa so svetnice in svetniki, grbi plemiških družin, zavetniki ... Strop cerkve krasijo tudi številne in po obliki različne luči, arhitekta Jožeta Plečnika.

Osmerokotni zvezdasti obok se pojavi v sredini 15. stoletja pa vse do 17. stoletja. Sklepniki, rebra in reliefi, so narejeni iz kamna.

Cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki, je dvoranska cerkev, kar pomeni, da so vse podolžne ladje, grajene z enako visokim stropom. Ladijski del cerkve so zgradili okoli leta 1471, prezbiterij pa šele v začetku 16. stoletja

Stranski oltar sv. Katarine

Kamniti sklepnik na levi, predstavlja grb freisinškega škofa. Spoznamo ga po motivu črnca. Predvidevam, da je na desni strani, sv. Peter, glede na to, da drži v roki ključ in knjigo. 

Kor z orglami in čudoviti. zvezdasto obokani strop, ki na kamnitih sklepnikih pripoveduje zgodbe iz loške zgodovine.

Križno obokan strop ima tudi številne barvite sklepnike, na katerem so upodobljene svetnice in svetniki, zavetniki, simboli cehov, škofovski pa tudi družinski grbi. Na tem je sv. Katarina in ena izmed mnogih Plečnikovih luči, s katerimi je arhitekt opremil župnijsko cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki.

Razpelo v krogu, ki stoji ob stranskem oltarju, je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Enako tudi čudovite luči, ki visijo v prezbiteriju

Tabernakeljski glavni oltar, v prezbiteriju, z osrednjim kipom sv. Jakoba, ki je zavetnik župnije.

Čudovit, neogotski tabernakelj, je bil prestavljen iz prezbiterija. Danes stoji na stranskem oltarju, ki je posvečen Kristusu na Oljski gori.

Božji grob

Krstilnica in Božji grob, iz podpeškega in hotaveljskega marmorja. Načrt je izdelal arhitekt Jože Plečnik, vse skupaj pa so postavili, po Plečnikovi smrti, leta 1961. 

Slikar in restavrator, Matej Sternen, je leta 1931, odkril in restavriral nekaj poslikanih obočnih polj. Pri tem je odkril letnico 1471. Originalno ohranjenih, poslikanih polj je malo in so obrobljena z rdečim suličastim ornamentom. Ostala polja so poslikali po letu 1931.

Luči, za katere je načrt izdelal arhitekt Jože Plečnik, so začeli izdelovati v ljubljanski delavnici, leta 1954. Prve so postavili v prezbiteriju. Tiste, v cerkveni ladji pa so postavili po arhitektovi smrti.

Plečnikova, stenska luč

Spovednica

Stenska, Plečnikova luč, v cerkvi sv. Jakoba, v Škofji Loki

Gotsko okno z vitražem in Plečnikova stropna luč

Župnijska cerkev sv. Jakoba, stoji na Cankarjevem trgu, v Škofji Loki.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Vir: vodenje umetnostne zgodovinarke
France Štukl, Iz zgodovine cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki, Loški razgledi 11, dlib.si