Šempeter in Rimska nekropola

Šempeter v Savinjski dolini je manjše naselje v občini Žalec. Pred skoraj 2000 leti je skozi naselje vodila tudi Rimska cesta. Njeni ostanki so vidni tudi danes. Ob cesti so Rimljani postavljali spomenike in grobnice, vse do 3. stoletja, ko je ob hudih poplavah reka Savinja izpodjedla breg in grobnice so zgrmele na rečno dno. Kar je reka vzela, je s peskom, ki je prekril grobnice, tudi ohranila. Leta 1952. so jih odkrili po naključju. Arheologi so iz najdenih delov uspeli rekonstruirati nekaj veličastnih grobnic, ki jih lahko vidimo v arheološkem parku Rimska nekropola. Stoji v središču Šempetra, nasproti baročne cerkve sv. Petra. Muzej na prostem je kulturna dediščina in spomenik državnega pomena, ki ga je vredno obiskati.

Enijeva grobnica. Relief prikazuje ugrabitev Ganimeda (v grški mitologiji Zeusov ljubljenec in nebeški točaj). Orel ga dviga na Olimp, za njim pa žalostno gleda kuža.

Enijeva grobnica. Visoka je kar 5,60 m. Spodnji del je pepelnica

Zgornji del Enijeve grobnice. Postavila sta jo Kvint Enij Liberalis in njegova žena Enija Opidana, zase, za svojo 17-letno hčer in 30-letnega sina (napis na zadnji strani pepelnice)

Spodnji del Enijeve grobnice je pepelnica, ki je bogato okrašena z reliefi. Na pročelju je upodobljeno dekle na biku, ki leti nad morsko gladino. Spodaj vidimo delfina, v zgornjih dveh kotih pa orla, ki ponazarjata Zeusa. 

Enijeva grobnica. Satir in menada, simbol nadaljevanja življenja po smrti

Spredaj grifon, v ozadju mogočna, kar 8,25 m visoka, Spektacijeva grobnica

Spektacijeva grobnica. Spodnji relief prikazuje Ifigenijo v Avlidi. Zgornji relief prikazuje športne igre. 

Spektacijeva grobnica. Poluks, eden od Zeusovih dvojčkov

Spektacijeva grobnica. Kastor, drugi Zeusov dvojček. Osrednji relief, ob žrtveniku na Tauridi

Spektacijeva grobnica. Beg s Tauride. Figuri na levi in desni predstavljata pomlad in poletje

Del kamnitega oboka s cvetličnim motivom

Del nagrobnika z reliefnim okrasjem

Vindonijeva grobnica spada med najstarejše. Umestili so jo v drugo polovico 1. stoletja. Visoka je 4,60 m. Domnevajo, da je vrh krasil grifon. Vindonij je bil upravitelj notranjih zadev in gradenj v Celeji. Relief na pepelnici predstavlja lovca s ptiči v roki in ptičjim gnezdom na palici. Zgornji relief predstavlja pisarja. 

Vindonijeva grobnica. Heraklej vodi svojo ženo Alkesto iz podzemlja nazaj v življenje. Relief krasita vazi z bršljanom in pticami. Zgornji del je napisna plošča, ki nam pove, da je spomenik postavil Vindonij Sukces, zase in za svojo ženo Julijo.

Vindonijeva grobnica. Lovec z zajcem in zgornji relief, služabnica z daritveno skrinjico

Del arkad z grifoni in motivi sadja

Sekundinova grobnica. Po obliki je precej drugačna od ostalih. Podobna je kapelici in je bolj skromno okrašena z reliefi. Napisna plošča, na 4,80 m visoki grobnici, nam pove, da jo je postavil Gaj Spektacij Sekundin zase, za ženo Tutorijo Aviti, ki je bila ob smrti stara 55 let, za sinova, stara 28 in 30 let ter za nečaka starega 12 let, ki je ob Aviti upodobljen na zgornjem reliefu.

Detajl Sekundinove grobnice

Arhitrav s konzolami, zoborezom in ostalim reliefnim okrasjem

Stena s preklado

Pepelnica s pokrovom

Rimska nekropola v Šempetru 

Novodobna Rimljanka ob veličastni rekonstruirani Spektacijevi grobnici

Spektacijeva grobnica

Cerkev sv. Petra v Šempetru

Pritlična hiša s poudarjenim osrednjim delom in frčado je bila v 18. stoletju v lasti bližnje cerkve. V 19. stoletju je bila prezidana v skromno trško hiško (RNKD)

Enodnevni izlet na Štajersko:

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 

Vir: Rimska nekropola v Šempetru, Vera Kolšek, Pokrajinski muzej Celje, 1997

Voden ogled

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Stranski portal cerkve sv. Jožefa

Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.

Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa

Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 

Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 

Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 

Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado

Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 

Dvoriščna stran jezuitskega samostana

Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora

Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom

Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"

Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa

Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom

Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.

Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra

Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami

Razgibana stranska fasada cerkve

Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.

Plečnikova stola v prezbiteriju

Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži

Stranska niša

Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.

Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 

Obokan strop

Spovednica

Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju

Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži

Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti

Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 

Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad

Vir: ignacijevdom.si