Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Da, tudi to je možno. V Sevnici je odraščala zdajšnja prva dama Združenih držav Amerike, Melania Trump. Jaz se na svojem izletu nisem odpravila po Melanijinih poteh, bolj me je zanimalo staro mestno jedro in verjamem, da je tudi "First Lady" kdaj zašla v ta slikoviti del mesta.
Sevnica leži ob reki Savi. Staro mestno jedro, s svojimi strnjenimi trškimi hišami, objema grajski grič na katerem stoji lepo obnovljen sevniški grad. Na Glavnem trgu stoji spodnji sevniški grad oziroma dvorec, ki je najstarejša zgradba na trgu. Danes je v dvorcu Mestna hiša. Mesto je simpatično, lepo, urejeno, zanimivo. V njem najdemo tako kmečke hiše kot tudi meščanske vile, župnijsko cerkev in srednjeveško cerkev, staro kovačijo, spomenike in spominsko obeležje, ki so ga postavili ob razglasitvi Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Seveda imajo tudi gostilne in tudi dobro kavo imajo. In ko se noge utrudijo od pohajkovanja in raziskovanja mesta, si lahko privoščimo še torto Melania ali pa jabolčni štrudelj Melania. 😊

Enonadstropna, podkletena hiša s čudovitim gankom. Tako hiško bi imela tudi jaz 😎

Secesijska vila na Kvedrovi ulici iz začetka 20. stoletja

Hiša na začetku Kvedrove ulice ima lesen, izrezljan gank, za čisto desetko. Zgrajena je bila konec 19. stoletja.

Na začetku Ceste na Grad je na visokem podstavku kip Jezusa s trnovo krono.

Na glavnem trgu je strnjen niz visokopritličnih hiš z enoramnim ali dvoramnim stopniščem. Petosna hiška s kamnitim portalom je bila zgrajena okoli leta 1800

Staro mestno jedro Sevnice leži med grajskim hribom, s čudovitim gradom in reko Savo

Hiša iz začetka 19. stoletja ima dvoramno kamnito stopnišče z železno ograjo

Star brivsko frizerski salon Kreutz, ki je deloval na začetku 20. stoletja.

Spodnji dvorec Sevnica z gospodarskim poslopjem je najstarejša zgradba na Glavnem trgu. Danes je v njem Mestna hiša.

Spodnji sevniški grad s polkrožnim, kamnitim portalom in letnico na sklepniku 1664.

Slovenski tabor 1869 v Sevnici. Spominska plošča na spodnjem gradu

Spodnji dvorec na dvoriščni strani

Vogalni pomol na dvoriščni strani spodnjega dvorca ima na kamniti konzoli letnico 1613.

Park in gospodarska poslopja nekdanjega spodnjega dvorca

Spominsko obeležje, v parku spodnjega dvorca, na dan, ko je postala Slovenija samostojna in neodvisna država.

Martinovo znamenje na Glavnem trgu s kipom sv. Martina iz leta 1754. Na vrhu je kip sv. Ksaverija. Znamenje so obnovili leta 1995 in mu dodali izgubljene dele. Rekonstrukcija po starih fotografijah.

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Sevnici

Cerkev sv. Florjana iz sredine 15. stoletja. Do cerkve vodi kamnit, polkrožni portal z dvokapno streho

Gotsko okno na cerkvi sv. Florjana

Glavni vhod v cerkev sv. Florjana. Nad, z oboki odprto vhodno vežo, se dviga zvonik

Obokana vhodna veža in vzidan starejši nagrobnik

Delno ohranjena zunanja freska sv. Krištofa in stari nagrobniki

Na Florjanski cesti stoji pritlična hiša z ohranjenimi trokrilnimi okni. V njej je bila nekoč kovačija. Nad delavnico je bila soba v katero se je prišlo iz zunanje strani. Ima dvokapno streho in široko frčado pokrito z bobrovci. Orodje je še ohranjeno, prav tako tla, ki so iz trdno zbite zemlje. Kovačija ni odprta za samostojne oglede, razen kar se vidi skozi velika okna. Hišo so postavili leta 1946.

Lopa pred vhodom v kovačijo in lesene stopnice, ki vodijo v manjše stanovanje na podstrešju

Lesena dvojna vhodna vrata v staro kovačijo

Lesena nadstropna hiška z zidanim pritličjem in novodobnimi garažnimi vrati 😎

Stara kmečka hiša, nadstropna in podkletena, stisnjena ob grajski grič

Stara lesena hiša z mansardo in dvokapno, precej strmo streho. Stoji pod sevniškim gradom

Spomenik kmečkemu uporu so postavili leta 1972, ob 400. obletnici slovensko - hrvaškega kmečkega upora. Na njem so posmrtne maske puntarjev in verzi pesnika Antona Aškerca. Avtorja spomenika sta kipar Rudi Stopar in arhitekt Franc Filipčič. Stoji nasproti upravne zgradbe tovarne Lisca, ob Prešernovi cesti.

Trg svobode v Sevnici in spomenik borcem NOB

Spomenik borcem NOB. Skulpture na vrhu marmornega obeliska predstavljajo boj in zmago.  Ob njem so kvadri z imeni padlih v drugi svetovni vojni in doprsni kip Alojza Kolmana - Maroka, ki je bil rojen v Zabukovju nad Sevnico

Zanimiva hiška na železniški postaji Sevnica. Spodnji del zidan z rdečo opeko, zgornji pa lesen, na oknih polkna s srčki.

Podobno, stara mestna jedra slovenskih mest:

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

Idrija, mesto nad rudnikom

Vir: dozivljaj.si

Register nepremične kulturne dediščine

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Studenice se nahajajo ob vznožju Boča, v dolini reke Dravinje in spadajo v občino Poljčane. Od tu se na Boč vzpne marsikateri pohodnik. Še prej pa si velja ogledati staro vaško jedro, ki je nastalo ob dominikanskem samostanu. Skozi teče idilični Topli potok, ki se napaja iz treh kraških virov, nad samostanom. Ob njem pa so nanizane stare in nove hiše. Večina starih lepotic, na žalost, bolj propada kot ne. Upam, da se bo našel način, beri denar, da bodo nekoč spet zasijale v vsem sijaju. Pa ne velja samo za Studenice. Po celi Sloveniji imamo take bisere.
Foto zgodba: Studenice, staro vaško jedro

Čudovit gotski portal v samostanu Studenice

Gotski vhod v farno cerkev sv. Treh Kraljev, krasita dva visoka kleka.

Detajl vhodnih vrat v farno cerkev, stara ključavnica in trkalo. 

Nagrobna plošča priorice dominikanskega samostana, Magdalene Rechtaler, iz leta 1587. Plošča je vzidana na pročelje samostanske cerkve.

Poslopje samostana dominikank, z arkadnimi hodniki. Trenutno v obnovi

Ribnik, na dvorišču samostana

Živa studeniška voda, pred samostanom. Tabla opozarja in priporoča prekuhavanje vode.

Ostanki nekdanje apnenice, pred samostanom

Sofija Rogaška je, v 13. stoletju, v Studenicah, ustanovila samostan s cerkvijo. 

Park pred samostanskim kompleksom

Skozi stoletja je kompleks dominikanskega samostana, doživljal različne obnove, prenove, dozidave. Danes tu najdemo vse od romanskega sloga pa do baroka in gotike. Kako lepo bi bilo, če bi vse to obnovili

Pot ob samostanskem obzidju. Na levo pridemo do razvalin Starega gradu

Razvaline gradu nad samostanom. Grad naj bi postavile dominikanke, v 15. stoletju, kot zatočišče pred Turki. V dominikanski samostan Studenice so prihajala dekleta iz bogatih družin, zato je bil red precej premožen

V središču starega vaškega jedra, stoji na visokem stebru kip Matere Božje.

Vodnjak z ročno črpalko

Vaška idila. Skozi Studenice teče Topli potok. Topli potok tvorijo trije kraški izviri, nad samostanom 

Pred mostom, čez reko Dravinjo, stojita dva baročna kipa. Eden predstavlja sv. Janeza Nepomuka ...

... drugi pa sv. Frančiška Ksaverija. Kipa naj bi bila v naravni velikosti. Predvidevajo, da sta bila postavljena ob 500-letnici dominikanskega samostana, leta 1739. Bila sta na začetku drevoreda, ob poti do samostana, vendar ga danes ni več.

Baročno znamenje, s tremi stranicami in poslikanimi nišami, iz 18. stoletja

Podružnična cerkev sv. Lucije, v Studenicah z zvonikom s čebulno streho. Posvečena je bila koncem 17. stoletja

Enonadstropna hiša, z balkonom v nadstropju, nosi letnico 1843. in inicialke JNS. Nekoč sta bili v njej trgovina in gostilna.

Zapuščena osnovna šola iz začetka 20. stoletja

Nad polkrožnim vhodnim portalom, je letnica 1902.

Topli potok in dominikanski samostan Studenice, v ozadju

Hiša, Studenice 25, ima bogato okrašeno pritličje. Nad glavnim vhodom je viden del letnice 18.., ostalo je zabrisano.

Pritlično, podolgovato, gospodarsko poslopje, nekoč bogate domačije, zgrajeno okoli leta 1818.

Baročno okrašeno župnišče, je del samostanskega kompleksa. Zgrajeno je bilo v drugi polovici 18. stoletja.

Povezan izlet:

Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Vir: Register nepremične kulturne dediščine

studenice.si