Foto zgodbe: palača

Prikaz objav z oznako palača. Pokaži vse objave

petek, 13. januar 2017

Gradec - Graz, Sackstrasse

Sackstrasse je ulica v starem mestnem jedru Gradca, ki povezuje Grajski trg in Glavni trg. V tej ulici domujejo muzeji, galerije, starinarnice, delavnice, ateljeji ... Prava umetniška ulica, ki jo krasijo bogati portali in pročelja tukajšnjih palač.
Na začetku ulice stoji mogočna, baročna palača, ki je bila dokončana leta 1702. Zgradil jo je grof Ignac Marija Attems (1652 - 1732). Do danes se palača ni prav veliko spremenila. Žal ni odprta za oglede, tako so čudovite poslikave, za večino, vidne samo na spletu. Lahko pa si ogledamo baročno preddverje z dvojnim kamnitim stopniščem, bogato okrašen s štukaturo in kipci. Na arkadnem dvorišču prirejajo tudi manjše predstave, v palači pa so danes pisarne.
Poleg palače Attems je na Sackstrasse tudi mogočna palača Herberstein. V njej je danes muzej in galerija. Tudi ostale palače in hiše, ki so strnjene na obeh straneh te kratke ulice, niso nič manj zanimive in vredne naše pozornosti.

Glavni portal palače Attems in družinski grb

Vhodna veža palače Attems, je bogato okrašena s štukaturami in kipi

Dve kamniti stopnišči krasita preddverje palače Attems. Vmesni prostor povezuje glavni portal z arkadnim notranjim dvoriščem.

Detajl kamnite ograje stopnišča

Del stropa s štukaturo v preddverju palače Attems

Arkadno dvorišče

Še en mogočni vhodni portal na Sackstrasse 18. Vodi v baročno palačo Khuenburg. V njej je danes Mestni muzej

Baročno trkalo palače Khuenburg

Mala palača Attems, pravijo ji tudi palača vdov. V drugi polovici 18. stoletja, je palačo kupil grof Ignac Marija Attems. Od takrat so bile v palači nastanjene vdove, ki so prej živele v veliki palači Attems. Danes so v njej stanovanja, pisarne in trgovine v pritličju.

Palača Herberstein, glavni portal in preddverje. Skromna zunanjost in bogata baročna notranjost. Danes je v palači muzej in galerija

Palača Herberstein ima več povezanih arkadnih dvorišč

Palača Kellersberg z baročno fasado

Notranje dvorišče palače Kellersberg je obdano z arkadnimi hodniki in balkoni

Hiša na Sackstrasse 12 je nekdanja hiša za goste, danes bi ji rekli hostel, ki so obiskovali tudi gostilno v pritličju. Ta obstaja še danes

Dolga pot do piva 😄

Srednjeveška hiša z gotsko poslikavo, Sackstrasse 8

Sv. Jurij ubija zmaja

Povezano:

Gradec, čez Muro in nazaj

Izlet v Graz

Vir: Zloženka Znamenitosti Gradca, 2014
voden ogled
wikipedia

četrtek, 29. december 2016

Gradec - Graz, čez Muro in nazaj

Izlet v Gradec je vedno doživetje. Bolj kot božično-novoletna okrasitev mesta, so meni zanimive številne palače, ki krasijo staro mestno jedro ob reki Muri. Veličastni portali, kipi in poslikave, da o arkadnih dvoriščih niti ne govorim. Večina čudovitih graških palač je pod zaščito UNESCA.
Foto zgodba je nastala decembra 2015. Takrat smo obiskali tudi, manj znani a prav tako zanimivi, Leoben.

Poslikana hiša, bolj palača, na Herrengasse 7. Na pročelju so naslikani bogovi iz grške in rimske mitologije. Leta 1742, je freske naslikal baročni slikar Johann Mayer.

Glavni kamniti portal, poslikane palače, ki ga varujejo angeli, nas pripelje na Vojvodsko dvorišče

Skozi Gradec se vije reka Mura. Nekako deli staro mestno jedro z novejšim delom. Poleg klasičnih mostov pa oba bregova povezuje tudi Otok na Muri - Murinsel. Zasnoval ga je newyorški umetnik Vito Acconci, postavili pa so ga leta 2003. Na Otoku sta kavarna in amfiteater.

Murinsel - Otok na Muri

Ključavnice na mrežasti ograji, za večno ljubezen 😊

Frančiškanska cerkev in samostan z zanimivim stolpom, ki je bil zgrajen v 17. stoletju kot mestni stolp

Modernistična stavba, ki me spominja na kakšnega morskega mehkužca 😕 To je graška hiša umetnosti - Kunsthaus. Postavili so jo leta 2003, tako kot Otok na Muri. Leta 2003. je bil Gradec Evropska prestolnica kulture.

Ob reki Muri je trg imenovan Mariahilferplatz. Na trgu je cerkev Marije pomagaj iz začetka 17. stoletja. Pročelje z dvema stolpoma je dobila sredi 18. stoletja. Poleg cerkve je minoritski samostan in njihov kulturni center.

Grajski trg - Schlossbergplatz in kamnite stopnice, ki vodijo do znamenitega stolpa z uro

Prav vsak portal v starem mestnem jedru Gradca je umetnina in prava paša za oči. Velika večina palač je pod zaščito UNESCA

Palača Attems. Ogromna baročna palača je bila zgrajena leta 1702. V lasti družine Attems, ki je imela svoje gradove in posesti tudi v Sloveniji, je bila do leta 1962. V vsem tem času se palača ni veliko spreminjala.

Baročna cerkev, zgrajena konec 17. stoletja. Sprva je bila cerkev uršulinska. Poleg je bil tudi samostan kjer so uršulinke poučevale otroke. Zato jim je bilo, v času jožefinske reforme, ko so se samostani zapirali kot po tekočem traku, prizaneseno. Od leta 1900. je to frančiškanska cerkev Brezmadežnega spočetja.

Na Grajskem trgu stoji ena najstarejših graških palač iz 13. stoletja. Palača Reinerhof je bila nekoč v lasti samostana Rein. Krasijo jo trije polkrožni reliefi. Informativna tabla na palači nam pove, da je imel tu, leta 1787, svoj samostojni koncert, avstrijski skladatelj Joseph Haydn

Dva od treh reliefov palače Reinerhof

Pot miru - Kriegssteig. 260 stopnic, vklesanih v živo skalo, so zgradili med prvo svetovno vojno. Gradili so pretežno ruski vojni ujetniki.

Povezano:

Gradec - Graz

Vir: voden ogled
Brošura, Znamenitosti Gradca, 2014
wikipedia

četrtek, 8. december 2016

Od nove Švicarije do Veselega decembra

Je v Ljubljani kaj novega? Se kaj dogaja? Vedno je kaj novega in vedno se veliko dogaja, še posebno, če je tu veseli december 🎅
Švicarija, secesijska palača arhitekta Cirila Metoda Kocha v parku Tivoli, dobiva novo, pravijo da prvotno, podobo. Rumeno barvo je zamenjala bela in prikazal se je čudovit venec gorenjskih nageljnov, ki obkrožajo palačo. Lesene ganke so obnovili, še malo in hiša bo dobila nove stanovalce, različne umetnike, ki bodo imeli tu svoje ateljeje.
Nedaleč od Švicarije so postavili novo "igralo" za male in velike, kjer lahko rešujemo gozdne uganke. Že zdaj je zanimivo. Kako bo šele spomladi, ko bomo vse gozdne uganke spoznali tudi v naravi.
Od parka Tivoli do veselega decembra, v starem mestnem jedru, so pa itak same znamenite in zanimive palače in vile, ne glede na to po kateri poti gremo.

Pod rumeno barvo se je skrival čudovit venec gorenjskih nageljnov, ki obdaja celo Švicarijo

Ganki in leseni zunanji deli palače so prenovljeni in že sijejo v vsej svoji lepoti.

Pred Tivolskim gradom stoji visok kamnit podstavek na katerem je nekoč stal kip generala Radeckyja, ki je v gradu nekaj časa tudi bival. Podstavek že desetletja sameva. Nanj bi lahko postavili kip arhitekta Jožeta Plečnika. Ljubljana ima kar nekaj njegovih doprsnih kipov, spomenika celega Plečnika pa še nisem odkrila. Mogoče se kje skriva 😊

Pod Cekinovim gradom stoji bronasti kip dečka in deklice z golobom v roki. Skulpturo so postavili leta 1962, ob dvajseti obletnici Pionirske organizacije, ki je danes že zgodovina. Skulptura je delo kiparja Zdenka Kalina

Novo domiselno igralo v parku Tivoli. Tu lahko otroci pa tudi starejši, rešujejo gozdne uganke. Šest rastlinskih ugank. Vsako sestavlja pet ploščic. Zanimivo, poučno in igrivo

Tablice gozdnih ugank. Na štirih se skrivajo vprašanja in namigi, na peti pa najdemo rešitev

Čudovito vilo z vrtom, na Tomšičevi 12, so zgradili leta 1879. Arhitekt in naročnik nista znana. Leta 1932, jo je dal prenoviti takratni lastnik vile Oskar Ebenspanger. Njegova družina je živela v vili do leta 1943, ko so jih nacisti odpeljali v taborišče, v vilo pa so naselili zdravnike iz bližnje bolnišnice Mladika. Po drugi vojni so vilo zasedli komunistični veljaki, medtem ko je edina preživela članica družine Ebenspanger, živela v manjšem stanovanju pri pivovarni Union. Leta 1957. je vilo dobilo v uporabo Društvo slovenskih pisateljev, ki je vilo odkupilo in v njej domuje še danes.

Na vrtu vile Društva slovenskih pisateljev stoji, na visokem podstavku, stoji manjši kip pisateljice Mire Mihelič (1912-1985). Postavili so ga junija 2005. Kip je delo kiparja Draga Tršarja. (rtvslo.si)

Pisateljica in prevajalka Mira Mihelič je bila predsednica slovenskega PEN in podpredsednica mednarodnega PEN

Vhodni portal vile, v kateri je danes Društvo slovenskih pisateljev

Spominska plošča posvečena slovenskim pisateljem padlim v drugi vojni

Ovalno leseno stopnišče vile

Detajl stebra pred ljubljansko opero

Večstanovanjska hiša s historičnim okrasjem, balkoni in pomoloma na konzolah je bila zgrajena leta 1908. po načrtih dunajskega arhitekta Franza Kaudele

Detajl vhodnih vrat hiše oziroma palače na Tomšičevi ulici

Detajl pročelja palače na Tomšičevi 1. Arhitekt Ciril Metod Koch, začetek 20. stoletja

Secesijska poslovno-stanovanjska palača, je bila narejena v sklopu z Narodno tiskarno, ki je bila na dvoriščni strani in danes ni več ohranjena. Palačo krasi številno secesijsko okrasje v obliki vencev in obrazov in visoko nad fasado dvignjeno čelo.