Izlet z vlakom iz Ljubljane v Celje, na ogled praznično okrašenega starega mestnega jedra. Ker je ravno tudi Ta veseli dan kulture, sem nameravala še na ogled razstave o Almi Karlin v Knežjem dvoru. Moj načrt se ni povsem uresničil. V decembru muzej zaprejo že ob 16. uri pa dan kulture gor ali dol. Nič hudega pa kdaj drugič. Preden se prižgejo lučke lahko raziščem staro mestno jedro in najdem znamenitosti, ki sem jih ob zadnjem obisku spregledala. 😊
|
Vhod v gledališki stolp v Celju. Obrambni stolp iz 15. stoletja. Leta 1824. so ob njem postavili zgradbo gledališča. |
|
V srednjeveškem stolpu danes domuje uprava gledališča |
|
Spominska plošča na gledališkem stolpu. V spomin na prvo predstavo v Celju, odigrano v slovenskem jeziku. |
|
Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5. Najstarejši del stavbe sega v leto 1530. Današnji videz je dobila leta 1885. po načrtu arhitekta Vladimirja Walterja |
|
Zadnja stran neorenesančne stavbe Slovenskega ljudskega gledališča Celje |
|
Mogočni portal Prothasijevega dvorca na Trgu Celjskih knezov 10 |
|
Arkadno dvorišče in arkadna hodnika v dveh nadstropjih Prothasijevega dvorca v Celju |
|
Spomin na rojstno hišo Alme Karlin na Ljubljanski ulici, nasproti Narodnega doma. Ob koncu druge svetovne vojne je bila poškodovana in danes je na tem mestu plošča in ponudba hitre hrane. 😎 |
|
Knežji dvor, nekdanji dom Celjskih grofov in stari vodnjak |
|
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Prešernovi ulici 20, se je dodobra zlila med okoliške meščanske hiše. Cerkev je iz leta 1310. Kasneje so Minoriti zgradili še samostan. Tekom stoletij je doživela veliko sprememb tudi uničujoči požar, ki je zajel Celje leta 1811. Do požara je bila v cerkvi tudi grobnica Celjskih grofov. Današnja podoba je iz druge polovice 19. stoletja. |
|
Palača s klasicističnim pročeljem, na Prešernovi ulici 17, v Celju, je iz 17. stoletja. Bila je v lasti različnih plemiških družin. Leta 1830. jo je odkupilo mesto in v njej uredilo mestno hišo, rotovž. Ta je v njej deloval vse do leta 1953. Od leta 1962. v tej čudoviti palači domuje muzej. Danes je to Muzej novejše zgodovine. |
|
Nadstropna meščanska hiša na Muzejskem trgu, je bila zgrajena leta 1872. ob srednjeveškem mestnem obzidju. Pročelje krasijo opečni reliefi. |
|
Detajl meščanske hiše na Muzejskem trgu z opečnatim reliefom. |
|
V stavbi na Muzejskem trgu 3, v Celju, je bila med leti 1895. do 1918. Slovenska nižja gimnazija. |
|
Stara grofija, na Muzejskem trgu 1, je ena lepših palač v Celju. Moje mnenje. Zasnova dvorca je iz konca 16. stoletja. Arkadno dvorišče so dodali med leti 1620-1640. Danes ima v njej prostore Pokrajinski muzej Celje. |
|
Ostanki srednjeveškega obzidja in nanj prislonjena dvonadstropna stavba zgrajena leta 1875. |
|
Stara grofija, pročelje obrnjeno proti Savinji in lapidarij na dvorišču palače. |
|
Hiše v ulici Na okopih so vse zgrajene ob srednjeveškem obzidju. Tudi ta visokopritlična hiša s kamnitim stopniščem in polkrožnim portalom ter baročno nišo na pročelju. Zgrajena je bila konec 18. stoletja. |
|
Baročna niša z voščenim doprsnim kipom Križanega. |
|
Kamniti portal z letnico 1838. na sklepniku. |
|
Okence na kapeli celjskega špitala |
|
Kamen z grbom ob kapeli celjskega špitala je bil kot kamnita škatla z odprtino zgoraj. Vanj so mimoidoči vrgli kakšen kovanec za zdravljenje revnejših občanov. |
|
Na pročelju glasbene šole je vzidana rimska nagrobna plošča |
|
Mogočen klasicistični portal meščanske hiše na Glavnem trgu 12. |
|
Hiša na Gosposki 1 ima na vogalu leva z letnico 1714. |
|
Strnjen niz meščanskih hiš ob Gosposki ulici v Celju |
|
Kvartirna hiša na Gosposki 3 v Celju. Zasnova je iz leta 1571. V njej so bivali vojaki. |
|
Preddverje Kvartirne hiše na Gosposki 3 v Celju |
|
V niši na pročelju Kvartirne hiše stoji doprsni kip švedskega kemika Alfreda Nobela. Postavili so ga leta 2013. ob 180-letnici rojstva velikega kemika. V Kvartirno hišo je tudi sam večkrat zahajal. Tu je živela njegova prijateljica Sofija Hess. (celje.info) |
|
Nadstropna hiša z baročno nišo s kipom Pieta. |
|
Dvonadstropna, dvoosna hiša na Gosposki 5, v Celju, ima na kamnitem portalu letnico 1801. To je verjetno letnica prenove, kajti v hiši je živel celjski kipar Ferdinand Gallo (1709-1788) V pritličju je bila kiparska delavnica. |
|
Na zaobljenem vogalu meščanske hiše iz druge polovice 18. stoletja, na Gosposki 21, je kipec Križanega z Marijo Magdaleno. |
|
Pravljično Celje 2021. na Glavnem trgu |
|
Praznična piramida na Glavnem trgu |
|
Okrašeni novoletni jelki kot vrata v Pravljično Celje |
|
Adventni venec v središču starega mestnega jedra, so postavili učenci Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, |
|
Bodi zvezda, slikaj se ob zvezdi na Prešernovi ulici |
|
Pravljično Celje - Prešernova ulica |
|
Večerja v mehurčku 😎 |
|
Pravljično okrašen Celjski dom na Krekovem trgu |
|
Stari izvesek nekdanje Rakuscheve trgovine z železnino na Glavnem trgu |
|
Na Glavnem trgu, v Celju, "raste" bela omela. Okraševalci so ob njej zapisali: Oseba, ki stoji pod omelo, lahko prejme poljub in si tako zagotovi srečo in blagostanje v letu, ki prihaja. Če se znajdeta pod omelo zaljubljenca, ki se poljubita, to napoveduje poroko, večno zvestobo in srečo v ljubezni. Tako, zdaj veste. Da ne bo kdo potem rekel, da ni vedel. 😉 |
|
Labradorec Beni je terapevtski kuža in moj FB prijatelj. V Pravljičnem Celju je pridno zbiral kovance v svoji košarici. Z njimi bo nakupil hrano za manj srečne kužke 💙 |
|
Pravljično Celje |
|
Lenarčičeva palača na Plečnikovem vogalu v pravljični podobi. |
|
Pravljično Celje |
|
Detajl Lenarčič - Plečnikove palače v kateri domuje kino Metro |
|
Božičkov kotiček na Glavnem trgu v Celju |
|
Na koncu potepanja po Pravljičnem Celju sem odkrila še starokrščansko krstilnico, ki je bila v sklopu bazilike iz 5. stoletja |
|
Pravljično Celje, zaključek na Krekovem trgu. Bo treba domov. Lepo je bilo.
|
Vir: informativne table v mestu
Register NKD