Foto zgodbe: Od nove Švicarije do Veselega decembra

četrtek, 8. december 2016

Od nove Švicarije do Veselega decembra

Je v Ljubljani kaj novega? Se kaj dogaja? Vedno je kaj novega in vedno se veliko dogaja, še posebno, če je tu veseli december 🎅
Švicarija, secesijska palača arhitekta Cirila Metoda Kocha v parku Tivoli, dobiva novo, pravijo da prvotno, podobo. Rumeno barvo je zamenjala bela in prikazal se je čudovit venec gorenjskih nageljnov, ki obkrožajo palačo. Lesene ganke so obnovili, še malo in hiša bo dobila nove stanovalce, različne umetnike, ki bodo imeli tu svoje ateljeje.
Nedaleč od Švicarije so postavili novo "igralo" za male in velike, kjer lahko rešujemo gozdne uganke. Že zdaj je zanimivo. Kako bo šele spomladi, ko bomo vse gozdne uganke spoznali tudi v naravi.
Od parka Tivoli do veselega decembra, v starem mestnem jedru, so pa itak same znamenite in zanimive palače in vile, ne glede na to po kateri poti gremo.

Pod rumeno barvo se je skrival čudovit venec gorenjskih nageljnov, ki obdaja celo Švicarijo

Ganki in leseni zunanji deli palače so prenovljeni in že sijejo v vsej svoji lepoti.

Pred Tivolskim gradom stoji visok kamnit podstavek na katerem je nekoč stal kip generala Radeckyja, ki je v gradu nekaj časa tudi bival. Podstavek že desetletja sameva. Nanj bi lahko postavili kip arhitekta Jožeta Plečnika. Ljubljana ima kar nekaj njegovih doprsnih kipov, spomenika celega Plečnika pa še nisem odkrila. Mogoče se kje skriva 😊

Pod Cekinovim gradom stoji bronasti kip dečka in deklice z golobom v roki. Skulpturo so postavili leta 1962, ob dvajseti obletnici Pionirske organizacije, ki je danes že zgodovina. Skulptura je delo kiparja Zdenka Kalina

Novo domiselno igralo v parku Tivoli. Tu lahko otroci pa tudi starejši, rešujejo gozdne uganke. Šest rastlinskih ugank. Vsako sestavlja pet ploščic. Zanimivo, poučno in igrivo

Tablice gozdnih ugank. Na štirih se skrivajo vprašanja in namigi, na peti pa najdemo rešitev

Čudovito vilo z vrtom, na Tomšičevi 12, so zgradili leta 1879. Arhitekt in naročnik nista znana. Leta 1932, jo je dal prenoviti takratni lastnik vile Oskar Ebenspanger. Njegova družina je živela v vili do leta 1943, ko so jih nacisti odpeljali v taborišče, v vilo pa so naselili zdravnike iz bližnje bolnišnice Mladika. Po drugi vojni so vilo zasedli komunistični veljaki, medtem ko je edina preživela članica družine Ebenspanger, živela v manjšem stanovanju pri pivovarni Union. Leta 1957. je vilo dobilo v uporabo Društvo slovenskih pisateljev, ki je vilo odkupilo in v njej domuje še danes.

Na vrtu vile Društva slovenskih pisateljev stoji, na visokem podstavku, stoji manjši kip pisateljice Mire Mihelič (1912-1985). Postavili so ga junija 2005. Kip je delo kiparja Draga Tršarja. (rtvslo.si)

Pisateljica in prevajalka Mira Mihelič je bila predsednica slovenskega PEN in podpredsednica mednarodnega PEN

Vhodni portal vile, v kateri je danes Društvo slovenskih pisateljev

Spominska plošča posvečena slovenskim pisateljem padlim v drugi vojni

Ovalno leseno stopnišče vile

Detajl stebra pred ljubljansko opero

Večstanovanjska hiša s historičnim okrasjem, balkoni in pomoloma na konzolah je bila zgrajena leta 1908. po načrtih dunajskega arhitekta Franza Kaudele

Detajl vhodnih vrat hiše oziroma palače na Tomšičevi ulici

Detajl pročelja palače na Tomšičevi 1. Arhitekt Ciril Metod Koch, začetek 20. stoletja

Secesijska poslovno-stanovanjska palača, je bila narejena v sklopu z Narodno tiskarno, ki je bila na dvoriščni strani in danes ni več ohranjena. Palačo krasi številno secesijsko okrasje v obliki vencev in obrazov in visoko nad fasado dvignjeno čelo.