Prikaz objav z oznako muzej. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako muzej. Pokaži vse objave

ponedeljek, 13. junij 2022

Brestanica in grad Rajhenburg

Grad Rajhenburg stoji na grajski vzpetini nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Postavili so ga na začetku 12. stoletja, v romanskem slogu. Tekom stoletij je grad spreminjal svojo velikost in slog. Slednji je prehajal iz poznogotskega v renesančni slog, nato se je pojavil barok in lastniki so morali slediti arhitekturni modi. Leta 2012. so grad temeljito prenovili in ga namenili kulturi. Razstave, muzejske zbirke, prireditve, koncerti, poroke, različni dogodki. Same lepe in vesele stvari.

Na gradu Rajhenburg v Brestanici so nekaj časa živeli in delali menihi trapisti. Grad so kupili okoli leta 1880. Njihovo geslo je bilo Ora et labora, moli in delaj. Red je bil samooskrben. Imeli so posestva, obdelovali so polja, ukvarjali so se z živinorejo, proizvajali sir, ki se po njih imenuje Trapist. Imeli so vinograde in sadovnjake. Že leta 1896. so izdelovali odlično čokolado in likerje. Svoje proizvode so prodajali po vsej Evropi. Tudi na dunajskem dvoru so bili njihovi redni odjemalci. Trapisti so pridno in uspešno delali in molili vse do leta 1941, ko jih je okupator izgnal. Dolgo uspešno obdobje menihov je prikazano v stalni razstavi 'Trapisti v Rajhenburgu'.

Življenje na gradu ni bilo vedno lepo. O tem pričata stalni razstavi, o dogajanju na gradu med drugo svetovno vojno in po njej. Med vojno je tu okupator zbiral ljudi iz cele Slovenije in jih pošiljal v izgnanstvo. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945' pripoveduje pretresljive zgodbe ljudi, ki so to doživeli in preživeli. 

Druga stalna razstava je iz časa, ko je zavladala 'svoboda'. Mogočni grad se je, za kar osemnajst let, spremenil v zapor. O tem obdobju govori razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966'.

Leta 2012. so grad Rajhenburg temeljito in celovito obnovili ter ga namenili kulturi in kulturnim prireditvam. Dogajanje med drugo svetovno vojno pa vse do leta 1966. se ne sme nikoli več ponoviti.

Brestanica, grad Rajhenburg, Slovenija
Mogočni grad Rajhenburg v objemu vrtnice 💜

Slovenija, Dolenjska
Grad Rajhenburg stoji na vzpetini, nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Na začetku 12. stoletja ga je dal zgraditi salzburški nadškof Konrad.

Slovenija, Dolenjska
Leta 2012. so zaključili celostno prenovo gradu Rajhenburg. Dolgo zgodovino gradu lahko spremljamo ob ohranjenih romanskih, gotskih in renesančnih arhitekturnih elementih. Danes je v njem muzej, razstavni prostori, odvijajo se različne prireditve, poroke in ostali zanimivi dogodki.

Slovenija, Dolenjska
Skozi stoletja je grad Rajhenburg spreminjal svojo podobo. V osnovi romanski grad, je postal v 16. stoletju poznogotski, v 17. stoletju renesančni, v 18. stoletju je dobil baročno podobo in v 19. historično. 

Slovenija, Dolenjska
Pogled z gradu Rajhenburg na reko Savo. Ob njej je speljana sprehajalna pot, na njej pa se ljudje zabavajo z vožnjo na barčicah.

Slovenija, Dolenjska
Vhodna lopa, vhod na grajsko dvorišče

Slovenija, Dolenjska
Kamniti sklepnik nad vhodnim portalom v grad Rajhenburg, ima vklesan grb plemiške družine Gall. Na začetku 17. stoletja je bil lastnik gradu Franc Gall plemeniti Gallenstein. V njegovem času je bil grad obnovljen.

Slovenija, Dolenjska
Arkadno dvorišče gradu Rajhenburg. Odličen ambient za glasbene prireditve.

Slovenija, Dolenjska
Poslikave na dvoriščnih pročeljih in arkadni hodniki so iz začetka 17. stoletja. 

Slovenija, Dolenjska
Poznogotski kamniti šilasti portal je nastal okoli leta 1500, ko je dal habsburški vojskovodja Rajnpreht Rajhenburški, zgraditi večnadstropni, obrambni okrogli stolp. 

Slovenija, Dolenjska
Alkimija v okroglem, nekoč obrambnem stolpu gradu Rajhenburg. Stolp ima v spodnjem delu častitljivo debelino zidovja, kar 3,6 metra merijo. 

Slovenija, Dolenjska
Luneta z reliefnim okrasjem, v pritličju arkadnega hodnika. Odkrili so jo pod plastjo ometa, leta 2000. Na tem mestu stoji od začetka 17. stoletja. Predvidevajo, da je še starejša in da je bila del romanskega glavnega portala iz 12. stoletja.

Slovenija, Dolenjska
Romanska kapela na gradu Rajhenburg je bila odkrita leta 1979. Pri obnovi so restavrirali izvirni romanski pod iz hrastovih desk. 

Slovenija, Dolenjska
Detajl kamnitega portala, ki vodi v gotsko kapelo na gradu Rajhenburg

Slovenija, Dolenjska
Rebrasto obokan strop gotske kapele

Slovenija, Dolenjska
Notranje grajsko stopnišče, eno od mnogih

Slovenija, Dolenjska
Kapela z renesančnimi freskami iz prve polovice 16. stoletja.

Slovenija, Dolenjska
Renesančne, stenske poslikave so nastale okoli leta 1530. v fresko tehniki.

Slovenija, Dolenjska
Domnevajo, da so renesančno poslikavo kapele na gradu Rajhenburg, ustvarili mojstri, ki so poslikali tudi cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu pri Laškem.

Slovenija, Dolenjska
Renesančna freska s podobami takratnih dvorjanov na gradu Rajhenburg. Prvi na levi naj bi bil Jurij III. Rajhenburški.

Slovenija, Dolenjska
Razstave in muzejske zbirke na gradu Rajhenburg. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945', Stalna razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966', Razstava o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi. Pretresljivo. Temna stran mogočnega gradu, za kar ni sam prav nič kriv. 😢

Slovenija, Dolenjska
Med izgnanci med drugo svetovno vojno so bili tudi slovenski kulturniki. Pisatelj Anton Ingolič, profesor in publicist dr. Pavle Strmšek in pisatelj Fran Roš. Fotografija z razstave o slovenskih izgnancih na gradu Rajhenburg.

Slovenija, Dolenjska
Pogled z gradu na staro trško jedro Brestanice. Svoje novo ime je kraj dobil leta 1952. 

Slovenija, Dolenjska
Brestanica, staro trško jedro in stara župnijska cerkev sv. Petra in Pavla. Stoji na Šutni, ki je najstarejši del Brestanice.

Slovenija, Dolenjska
Z množico tramov podprto ostrešje renesančnega grajskega stolpa.

Slovenija, Dolenjska
Pogled z gradu na železniško postajo Brestanica in reko Savo.

Slovenija, Dolenjska
Krajevna skupnost Brestanica spada pod občino Krško.

Povezano. Enodnevni izlet na Dolenjsko:



Vir: voden ogled
katalogi in brošure o gradu Rajhenburg

ponedeljek, 2. maj 2022

Čudežni Kobarid

12. etapa Juliane Trail se konča v Kobaridu. Sprehodili smo se skozi gručasto naselje, ki leži na terasi nad reko Sočo in ob vznožju 309 metrov visokega Gradiča. Na vrhu stoji cerkev sv. Antona Padovanskega iz 17. stoletja in osmerokotna kostnica  z arkadami v treh nivojih, ki so jo zgradili septembra, leta 1938. V njej so pokopani vojaki padli na soški fronti.

Tako kot Tolmin in druga naselja v Posočju, je tudi Kobarid doživljal težke čase, v obeh svetovnih vojnah. V spomin in opomin na prvo svetovno vojno, je na Gregorčičevi ulici muzej posvečen soški fronti. 

Kot da vojne niso dovolj, je te lepe kraje ob Soči prizadel še potres. Danes si je Kobarid opomogel od vsega hudega. Nadstropne hiše, kobariškega tipa, ob ozkih ulicah, so obnovili. Skoraj v vsaki ponujajo turistične namestitve. Ljudje se ukvarjajo v glavnem s turizmom. Reka Soča je čudovit poligon za različne adrenalinske športne dejavnosti. In navdušencev jim zlepa ne zmanjka. Pohodniških poti je ogromno. Tudi gostišč in dobre hrane je v Kobaridu na pretek in vsak lahko najde kaj zase. Tu je tudi ena redkih, če že ni edina mlekarna Planika, ki je v slovenskih rokah.

V središču starega trškega jedra stoji triladijska cerkev Marije vnebovzete, ki so jo gradili med leti 1824-1832. Prezbiterij je starejši. V bližini stoji celopostavni spomenik slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, delo kiparja Jakoba Savinška.

Preden se povzpnemo po križevi poti do kostnice, velja obiskati tudi Mrzli Studenec z izvirom energijsko bogate zdravilne vode. Je se ob vznožju Gradiča, takoj ko stopimo skozi kamniti portal, na desni strani.

Kobarid je čudovito naselje, polno zgodovine, arhitekture in različnih zanimivih detajlov na pročeljih hiš. Ima bogato kulturno in naravno dediščino in vredno ga je obiskati. 

Jutri pa pot pod noge in veselo proti še enemu Posoškemu biseru, Bovcu.

Slovenija, Posočje, Primorska
Velikanski spomenik, kakršnega si slovenski pesnik Simon Gregorčič tudi zasluži, je delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija). Simon Gregorčič je od leta, 1868. do 1873. živel v Kobaridu. Celopostavni Gregorčičev spomenik stoji na Trgu svobode v Kobaridu. Postavili so ga leta 1955.

Slovenija, Posočje, Primorska
TIC Kobarid, Trg svobode 16. Tu se oskrbimo z zloženkami za raziskovanje Kobarida in Posočja.

Slovenija, Posočje, Primorska

Slovenija, Posočje, Primorska
Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji v središču Kobarida. Njena zasnova sega v 17. stoletje. Sprva gotska cerkev je bila v drugi polovici 19. stoletja barokizirana. 

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid. Cerkev Marijinega vnebovzetja. Najstarejši del cerkve je prezbiterij. Baročni oltar iz marmorja je, leta 1716, izdelal kipar iz Gorice, Pasqual Lazzarini (1667-1731). Goriški slikar Clemente Del Neri (1865-1943) je poslikal prezbiterij konec 19. stoletja. 

Slovenija, Posočje, Primorska

Slovenija, Posočje, Primorska
Hrabroslav Volarič, slovenski skladatelj je bil rojen v Kobaridu, 14. novembra 1863. Umrl je v Devinu, 30. septembra 1895, star komaj 31 let. Doprsni kip skladatelja je v Kobaridu, na Trgu svobode, je delo kiparja Borisa Kalina (24. junija 1905. Solkan - 22. maj 1975. Ljubljana). Postavili so ga leta 1952.

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid. Muzej na prostem. STOP orožju!

Slovenija, Posočje, Primorska
Mačji lepotec iz Kobarida 💜

Slovenija, Posočje, Primorska
Dvostranski lipov drevored v Kobaridu

Slovenija, Posočje, Primorska
Cerkev Marijinega vnebovzetja in kamniti portal, ki vodi na 309 metrov visoki Gradič.

Slovenija, Posočje, Primorska
Gradič nad Kobaridom in ena od štirinajstih postaj Križevega pota

Slovenija, Posočje, Primorska
Postaja Križevega pota na Gradiču nad Kobaridom

Slovenija, Posočje, Primorska
Gradič nad Kobaridom. Italijanska kostnica na vrhu Gradiča s cerkvijo sv. Antona Padovanskega iz 17. stoletja. Osmerokotno kostnico v treh nivojih so zgradili septembra leta 1938. V njej so pokopani padli vojaki na Soški fronti. 

Slovenija, Posočje, Primorska
Enoladijska cerkev sv. Antona Padovanskega, na Gradiču nad Kobaridom, je bila posvečena 16. septembra 1696.

Slovenija, Posočje, Primorska
Cerkev sv. Antona Padovanskega na Gradiču nad Kobaridom je nekoč obdajalo prazgodovinsko naselje. Večji del naselja so ob gradnji kostnice, ki je bila dokončana leta 1938, uničili.

Slovenija, Posočje, Primorska
Kamniti vojaški nagrobniki ob kostnici so bili prvotno na bovškem vojaškem pokopališču

Slovenija, Posočje, Primorska
Pogled z Gradiča na Kobarid.

Slovenija, Posočje, Primorska
Kamnita hiška ob kostnici na Gradiču nad Kobaridom. 

Slovenija, Posočje, Primorska
Ob vznožju Gradiča najdemo Mrzli Studenec. Tu je izvir energijsko bogate zdravilne vode.

Slovenija, Posočje, Primorska
Ob Mrzlem Studencu je bila že od nekdaj posajena lipa. Predniki so verovali v čaščenje svetega drevesa in izvira pri njegovih koreninah. Za inkvizicijo v Čedadu je bilo to krivoverstvo. 16. avgusta 1331. je križarska vojska izruvala sveto drevo in zamašila izvir studenca. Med leti 2014-2017. so v počastitev prednikov na Kobariškem posadili lipo in okoli nje postavili kamnita znamenja. Tudi izvir zdravega studenca znova deluje. (informativna tabla)

Slovenija, Posočje, Primorska

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid, Gregorčičeva cesta. Strnjen niz hiš na obeh straneh ceste, vsaka s svojo zgodbo. Škoda, da ne poznamo vseh.

Slovenija, Posočje, Primorska

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid. Detajl hiše Polonka, ki je mlajša sestra Hiše Franko, kjer kraljuje znana kuharica Ana Roš.

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid, Gregorčičevo ulico obdaja strnjen niz nadstropnih hiš

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid, Gregorčičeva ulica. Lepo obnovljena hiša z razgibanim pročeljem in številnimi detajli, ki so jih pri obnovi ohranili.

Slovenija, Posočje, Primorska
Detajl hiše na Gregorčičevi ulici v Kobaridu. Lastniki so očitno navdušeni nad potovanji. Kovček je kar pred vrati, vedno pripravljen 😊

Slovenija, Posočje, Primorska

Slovenija, Posočje, Primorska
Nadstropni dvorec na Gregorčičevi 10 v Kobaridu. Danes v njem domuje Kobariški muzej prve svetovne vojne. Pred muzejem stojita top in granata. Predtem je bila to stanovanjska hiša. V njej je bival narodni heroj Sergej Mašera. Po njem so hišo poimenovali Mašerov dvorec.

Slovenija, Posočje, Primorska
Cvetlična dekoracija na Gregorčičevi ulici v Kobaridu. Lepo.

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid, Gregorčičeva 8. Na širokem polkrožnem portalu je letnica 1679. V hiši je danes Informacijski center Pot miru

Slovenija, Posočje, Primorska
Detajl hiše na Gregorčičevi ulici 16 v Kobaridu. Nad kamnitim portalom je bifora s kamnito obrobo. Ob hiši je kamnita klop. Nadstropna hiša ima kar enajst osi. Zgrajena je bila v 19. stoletju.

Slovenija, Posočje, Primorska
Kobarid, Gregorčičeva 20, Dom Andreja Manfrede. Nadstropna, zidana hiša s štirikapno streho je iz začetka 20. stoletja. V hiši se je rodil Andrej Manfreda (8. november 1908. - 7. julij 1943.) Študiral je na liceju v Vidmu, kjer je branil narodne pravice Slovencev. Bil je član organizacije TIGR in antifašist. Umrl je v italijanskem zaporu, star komaj 34 let. Na pročelju stavbe je spominska plošča. Hišo je odkupila občina Kobarid in jo po potresu, leta 1998. zelo lepo obnovila. Od junija leta 2002. v njej domuje knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, enota Kobarid.

Slovenija, Posočje, Primorska
Hiša na Gregorčičevi 43 v Kobaridu. V njej je bila nekoč furmanska gostilna. Zgrajena je v drugi polovici 19. stoletja. Razgibano pročelje krasita tudi dva kamnita portala z zanimivima sklepnikoma. Na portalu je letnica 1871.

Slovenija, Posočje, Primorska
Portal z zanimivim sklepnikom, letnico 1871. in imenom lastnika hiše.

Slovenija, Posočje, Primorska
Arhitektura, kobariška hiša in s prodniki tlakovano dvorišče.

Slovenija, Posočje, Primorska
Podhod v Kobaridu, ki vodi proti Napoleonovemu mostu, so z razgibanim mozaikom polepšali učenci osmega razreda osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid s svojo mentorico.

Slovenija, Posočje, Primorska

Slovenija, Posočje, Primorska
Kanjon reke Soče pod Napoleonovim mostom v Kobaridu in začetek 13. etape Juliane Trail, od Kobarida do Bovca.



Povezano:

12. etapa Juliana Trail, Tolmin - Kobarid 


Vir:
Register NKD
Katalogi in zloženke Posočje