Prikaz objav z oznako most. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako most. Pokaži vse objave

četrtek, 18. februar 2016

Cistercijanski samostan Stična

Odpravili smo se na krajši izlet, v Stično. Natančneje, v cistercijansko opatijo. Osrednji del našega izleta je bil obisk Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki domuje v stari prelaturi, v sklopu samostana. Ogledali smo si tudi del cistercijanskega samostana, ki je odprt za javnost. Del, kjer dela in moli (Ora et labora) 16 cistercijanov, ni odprt za javnost.
Poleg muzeja, smo si ogledali še znameniti križni hodnik ter župnijsko cerkev in baziliko, ki je posvečena Žalostni Materi Božji. Pred odhodom smo se ustavili še v samostanski čajnici in trgovini. V obeh so glavne zvezde, čaji patra Ašiča.
Slovenija
Današnji vhod v cistercijanski samostan v Stični. Ob njem teče potok Stičnica
Slovenija
Vhod v Križni hodnik oziroma zgornji del vhoda z samostanskim grbom in dvokapno železno streho
Slovenija
Edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji, se je rodil davnega leta, 1132.
Slovenija
Kamniti most, čez potok Stičnica, vodi na samostansko dvorišče. Mogočen kamnit portal, na sredini dolgega, vzhodnega trakta in veža, ki vodi na veliko vzhodno dvorišče, sta nastala v 18. stoletju.  Danes v samostanu oziroma opatiji, deluje 16 cistercijanov. 
Slovenija
Ključ in meč, na kamnitem mostu
Slovenija
Prehodna veža in kamniti portal, naj bi bila delo ljubljanskega arhitekta, Candida Zullianija, rojenega v Trstu
Slovenija
Detajl, starih lesenih samostanskih vhodnih vrat, s staro ključavnico, ki so še vedno v uporabi
Slovenija
Kip, na levi strani prehodne veže
Stična
Kip, na desni strani vhodne veže
Slovenija
Baročni trakt z opatovo kapelo, na levi strani. Sredi 16. stoletja ga je dal postaviti opat Volbenk Neff, zato se po njem imenuje Neffova opatija. Desni trakt je kapitelj in vhod v križni hodnik
Slovenija
Leseni kip Križanega, v arkadnem hodniku, ob glavnem vhodu
Slovenija
Neffova opatija
Slovenija
Sončna ura, na Stari prelaturi. Levi grb je grb Stiškega samostana, desni pa je grb stiškega opata dr. Antona Nadraha.
Slovenija
Staro župnišče, v obdobju, ko so samostan razpustili. Danes je v pritličju hiše pralnica, zato ji pravijo "perična hiša"
Slovenija
Poslikana okrogla niša v stari prelaturi
Slovenija
Stara prelatura, kot jo vidimo danes, je sestavljena iz dveh zgradb. Starejši del je iz konca 16. stoletja. Spoznamo ga po kamnitem stolpu, kjer je tudi glavni vhod. Drugi del stavbe je bil pozidan na začetku 17. stoletja.
Slovenija
Poslikan križni strop hodnika v stari prelaturi. Nekoč je bila tu kapelica
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Poslikan obok, v stari prelaturi, iz 17. stoletja
Slovenija
Stropna štukatura z angelčki.
Slovenija
Leseni strop v eni od soban stare prelature, kjer je danes Muzej krščanstva na slovenskem
Slovenija
Leseni strop s tramovi, v drugi sobani muzeja.
Slovenija
Poslikava na steni ob oknu
Slovenija
Štukatura v pritličju gornjega stolpa, kjer je bil nekoč glavni vhod v samostan. Štukature so iz leta 1620
Slovenija
Kapelica iz leta 1839, stoji pred stiškim samostanom
Slovenija
Ohranjena poslikava, v stavbi, ki so jo nekoč imenovali, mlekarna. saj so v samostanu nekoč izdelovali tudi stiški sir. Danes so v zgradbi uredili čajnico, kjer strežejo različne čajne mešanice, po recepturi patra Ašiča. V isti zgradbi je tudi samostanska trgovina.
Slovenija
Pokopališče redovnikov in bratov, ob samostanski cerkvi. Enaki grobovi z železnimi križi, v smislu, tudi po smrti enaki med enakimi.
Slovenija
Eden izmed mnogih grbov, stiških opatov, ki krasijo stene muzeja
Slovenija
Kamnito stopnišče
Slovenija
Detajl železne ograje stopnišča
Slovenija
Lep pozdrav, 1898
Slovenija
Vzhodni trakt, ob potoku Stičnica, z arkadnim hodnikom. V tej stavbi se odvijajo tudi duhovne vaje.
Slovenija
Hrbtna stran stare prelature, ki gleda na veliko vzhodno dvorišče. Nad kamnitim portalom je sončna ura in bifora
Slovenija
Starejši del stare prelature s stolpom in glavnim vhodom. 
Slovenija
Arkadni hodnik
Slovenija
Obzidje cistercijanske opatije v Stični

Vir: Marjan Zadnikar, Samostan Stična in njegove znamenitosti, 2001
voden ogled samostana v Stični


Povezano: Samostanska bazilika v Stični


ponedeljek, 11. januar 2016

Tržič, od grajskega hriba do tovarne Peko

Po ogledu zanimivih etnoloških zbirk v Tržiškem muzeju, sledi še drugi del sprehoda po starem mestnem jedru Tržiča. Najprej krajši vzpon do dvorca Neuhaus, kjer je živel general Ratetzky, danes pa čaka na boljše čase. Od tu je lep razgled na Tržič in od tu se lepo vidijo strešne odprtine, ki so služile za sušenje kož. Pot nas je vodila po griču navzdol, čez Tržiško Bistrico, do Kurnikove hiše, v bližini pa so tudi Tekčeve jaslice. Izlet v Tržič smo zaključili v industrijski trgovini, tovarne Peko.
Slovenija
Pogled z grajskega griča na tržiško župnijsko cerkev Marijinega Oznanjenja in na most čez Tržiško Bistrico.
Slovenija
Vhod in pot do dvorca Neuhaus
Slovenija
Dvorec Neuhaus je dal zgraditi znameniti Josef Radetzky, ko je leta 1811. zgorel njegov grad, ki je stal na istem mestu. Gradu ni dobil kot poročno darilo, temveč ga je odkupil od svoje tašče.
Slovenija
Vhod v dvorec z dvoriščne strani. Okoli nekdanjega gradu je bila kar precej velika posest, ki je prav tako pripadla Radetzkemu. Na njih je gojil švicarsko govedo in merino ovce, vendar ne preveč uspešno. Loteval se je tudi železarstva, odprl je pilarno, kupil je tudi fužino. Med ljudmi je bil izredno priljubljen, saj je za svoje delavce zgradil stanovanja, mnogim je dal delo, ko je dobil odškodnino za pogoreli grad, jo je namenil ljudem, ki so jim pogorele hiše. Kdo ga ne bi imel rad? Celo znameniti skladatelj, Johan Strauss starejši, ga je imel, drugače mu ne bi posvetil znamenitega Marša, s katerim zaključijo novoletni koncert dunajskih filharmonikov.
Slovenija
Ker je bil dvorec zgrajen po velikem požaru 1811. je moral, po pravilih, imeti železne polknice in vrata.
Slovenija
Josef Radetzky (1766 do 1858), je bil odličen general pa bolj slab gospodarstvenik. Zaradi svojih naložb, je zašel v dolgove in tako je moral , leta 1819, prodati dvorec in vso posest ter se odseliti iz Tržiča.
Slovenija
Glavni vhod v dvorec Neuhaus. Nekaj časa je bil v njem tudi vrtec, zdaj pa žalostno propada in čaka na usmiljenje investitorjev.
Slovenija
Gospodarsko poslopje pod dvorcem
Slovenija

Slovenija
Ostanek nečesa, na grajskem griču
Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega Oznanjenja in železni most čez Tržiško Bistrico
Slovenija
Vojteh Kurnik, se je rodil v obrtniški družini, ki se je ukvarjala s kolarstvom. Bil je pesnik in zbiratelj pregovorov. Njegov doprsni kip stoji v vogalni niši Kurnikove hiše, ki je danes muzej.
Slovenija
Glavni vhod v Kurnikovo hišo, ki so jo obnovili in jo leta 1972. odprli za ogled.
Slovenija
Kurnikova hiša je dobila ime po zadnjih lastnikih, družini Kurnik, ki se je ukvarjala s kolarstvom. Hiša je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja, spodnji del je zidan, nadstropje leseno s čudovitim gankom, dvokapna streha pa je krita s skodlami
Slovenija
Kurnikova hiša, stran ki gleda na Tržiško Bistrico in lepo viden gank, ki se razprostira po dveh straneh hiše.
Slovenija
Tržič, ob Tržiški Bistrici
Slovenija
Znamenje ob Tržiški Bistrici
Slovenija
Tržiška Bistrica
Slovenija
Še pogled na grajski grič in krog, po starem mestnem jedru, je zaključen
Znamenita tovarna Peko, se nahaja pred vhodom v Tržič in spada še pod Bistrico pri Tržiču. Zgradbo so zgradili leta 1911, leta 1925. pa so jo povišali še za eno nadstropje.
Detajl tovarne Peko v Tržiču

Povezano: Tržič, staro mestno jedro

Tržiški muzej

Vir: Marjan Žiberna, Turistični vodnik Po Tržiču in okolici, Občina Tržič, 2014.