Prežihova bajta in Kotlje

Prežihova bajta stoji na sončni strani Preškega vrha, nad Kotljami in s čudovitim razgledom na Uršljo goro in ostale okoliške hribe, ki jih na Koroškem ne manjka. To je bil prvi, lastni dom družine Kuhar, ki se je veliko selila in živela v najemniških hiškah.
Koroški pokrajinski muzej je Prežihovo bajto uredil kot spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Od leta 1979. je v hiši bogata etnološka zbirka predmetov, ki jih je uporabljala družina. Zanimivo in vredno ogleda.

Bronasti spomenik, slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, na visokem kamnitem podstavku, stoji nad Prežihovo bajto in gleda proti Kotljam in Uršlji gori. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča.

Prežihova bajta je delno zidana, delno pa lesena.

Kuharjevi so hišo kupili leta 1911. in tako po dolgih najemniških letih, končno prišli na svoje. Simpatična hiška s hlevom, stoji na Preškem vrhu, nad Kotljami

Leseno, dvostransko stopnišče, glavni vhod v Prežihovo bajto, ki je od leta 1979. urejena kot spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 - 1950), pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja.

Kašča, spodnji del zidan, zgornji lesen z gankom in stopnicami, je bila prinesena h Prežihovi bajti od drugod, vendar pa je bila simpatična kašča nekako povezana s Prežihovo mamo, zato so jo umestili v ta prostor. (voden ogled)

Bohkov kot v Prežihovi bajti

Leseni predalnik s ključavnico na vsakem predalu, v Prežihovi bajti. Lahko bi rekli, da je komoda naslednica skrinje. Komodo, kakršno poznamo še danes, so zasnovali v 17. stoletju. Na podeželju so jih začeli uporabljati v drugi polovici 18. stoletja. Izdelovali so jih iz smrekovega, orehovega ali pa iz češnjevega lesa. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)

Mentrga, leseno korito z mizo za mesenje testa in kolovrat

Krušna peč z leseno klopjo za posedanje in gretje

Spalni del v Prežihovi bajti

Sklednik z lončeno posodo

Pinja, leseni pripomoček za domačo izdelavo masla

Čelešnik so uporabljali za razsvetljavo, tako da so v držalo zataknili žarečo trsko. Bil je lesen ali železen. Uporabljali so ga vse do odkritja petrolejke. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)

Prežihova soseda, na Preškem vrhu :) Prava mačja lepotica in scrkljanka ;)

Črna kuhinja v Prežihovi bajti

Letnica 1812. na tramu v sobi, nam pove kdaj je bila hiša zgrajena

Hlev, delno zidan, delno lesen

Uršlja gora v megli. Pogled s Preškega vrha, pri Prežihovem spomeniku

Preški vrh nad Kotljami. V hiši na levi strani, so kot najemniki, krajši čas živeli člani družine Kuhar. V bogatejši hiši na desni pa je po drugi vojni, živel Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, s svojo družino. (voden ogled)

Baročna župnijska cerkev sv. Marjete v Kotljah. 

Spomenik NOB v Kotljah

Spominska plošča z obrazom Alojza Kuharja, na župnišču v Kotljah. Enako spominsko ploščo smo videli tudi na župnišču v Črni na Koroškem

Zasnežena polja in griči v Kotljah, na Koroškem

Kotlje na Koroškem, majhna vasica pod Uršljo goro in znamenita po bratih Kuhar.


Povezano, izlet na Koroško:

Ravne na Koroškem

Mati fabrika na Ravnah

Črna na Koroškem

Etnografska in rudarska zbirka v Črni

Ljubljana, Wolfova ulica

Ljubljanska Wolfova ulica povezuje dva zelo živahna in obljudena trga, Prešernov in Kongresni trg. Nekoč se je imenovala Gledališka ulica, po nemškem gledališču na Kongresnem trgu. Danes je Wolfova ulica zaprta za promet in čudovite hiše in palače lahko občudujemo peš.

Wolfova ulica 4. Kamniti, vhodni portal s čudovito izrezljanimi, lesenimi vrati. Ovalna tabla, na levi strani vrat, nam pove, da je bila tu nekoč gostilna "Pri belem volku", v katero sta zahajal tudi pesnik France Prešeren in pisatelj Josip Jurčič.

Detajl lesenih vrat na Wolfovi 4

Hiša na Wolfovi 6 je bila dom velike Prešernove ljubezni, Primicove Julije. Pri njih je nekaj časa delala Ana Jelovšek, ki je bila mati Prešernovih otrok

Wolfova 10. Secesijska, kovana mreža nad vhodnimi vrati v hodnik, prav tako bogato okrašen, ki povezuje dve vzporedni hiši, med njima pa je majhno dvorišče.

Detajl kovinskih vrat. Na njih je majhna ploščica z napisom: J. Spreitzer Ljubljana Laibach.

Navdušena sem nad temi vrati, ena lepših v Ljubljani

Trinadstropno, večstanovanjsko hišo, s historično fasado, so zgradili leta 1898. Arhitekt in stavbenik je bil Jakob Accetto. (Vir: dediščina.si)

Oražnov dijaški dom, čudovita hiša na Wolfovi 12. Zdravnik Ivan Oražen jo je zapustil ljubljanski medicinski fakulteti, kot dom za študente medicine.

Na koncu Wolfove ulice je bila nekoč pivovarna in gostilna družine Auer. Kot reven dijak, je Ivan Oražen h njim prihajal na brezplačno kosilo, Veliko kasneje pa se je v družino priženil, poročil se je z Evgenijo Auer.

Vhodna veža oziroma hodnik na Wolfovi, ki vodi na majhno dvorišče.

Dr. Ivan Oražen, zdravnik, politik, dobrotnik, je dobil svojo spominsko ploščo, na malem dvorišču, kjer je vidna stanovalcem in radovednim ljubiteljem starih palač. Spominsko ploščo s portretom dobrotnika je izdelal kipar Franc Berneker, okoli leta 1930.

Stara, železna ključavnica na Wolfovi ulici

Ljubljanske foto zgodbe: Ljubljanski Breg

Ljubljanski Breg

Ljubljanski Breg je danes prostor namenjen druženju. Na njem se odvijajo različni sejmi, od novoletnega do umetniškega pa tudi bolšji sejem se odvija tu, da o knjižnici pod krošnjami niti ne govorim. Ime je nastalo po bregu, ki se spusti vse do Ljubljanice, kjer so pred nekaj leti uredili čudovito sprehajališče.

Do sredine 18. stoletja, ko so po Ljubljanici prevažali tovor, je bilo na Bregu pristanišče. Večina takratnih hiš je bila v lasti trgovcev, v pritličju pa so bili prostori namenjeni gostilnam, pekarnam in podobnim dejavnostim, za potrebe pristaniškim delavcem.

Današnje hiše so predelane iz večih manjših. Tako je Zoisova palača nastala iz osmih manjših hiš, Codellijeva iz dveh, ostale prav tako.

Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 10. Hiša pred zadnjo obnovo in po njej. Od leta 1887. do 1923. je v njej živel slovenski pisatelj in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 4 in 6

Breg 8 je med najstarejšimi hišami. Od leta 1630. so bili v njej prostori cesarsko-kraljevega nakladniškega urada. V njej so bila tudi stanovanja za zaposlene. Hiša kot jo vidimo danes, je prav tako predelana iz dveh sosednjih, kar je delo Gabriela Gruberja.

Breg 14. Od leta 1829. je bila tu znamenita Blasnikova tiskarna. V njej so natisnili še bolj znamenite Prešernove Poezije. Doprsni kip Jožefa Blasnika (1800 - 1872), je izdelal kipar Stojan Batič

Breg 18. Codellijeva hiša. Med letom 1688 do 1748. so bili lastniki hiše plemiči Codelli von Fahnenfeld. Po njih se imenuje še danes.

Breg 20. Vhodni portal v gostilno Pri vitezu, krasi doprsna plastika viteza s čelado in perjanico. V hiši je bila gostilna že leta 1574.

Breg 20. Hiša kot jo vidimo danes, je nastala iz dveh hiš. Ena je imela vhod z Brega, druga pa iz Križevniške ulice. Lastnika sta bila italijanska trgovca. 1778. leta so hiši združili, tekom stoletij pa se je v njej zvrstila cela paleta lastnikov in stanovalcev. V njej je nekaj časa, pri svojem sorodniku, živel tudi Prešernov prijatelj, Andrej Smole.

Povezano: Zoisova palača

Vir: Suhadolnik Jože, Novi trg z okolico, 2006

arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana