Popotovanje od Šiške do Viča

Popotovanje in foto lov na hiše, vile in ostale ljubljanske zanimivosti in znamenitosti, sem pričela ob vznožju Šišenskega hriba. Pot me je vodila mimo žalostnega hotelskega kompleksa Bellevue, do Švicarije, kjer delavci pridno delajo in obnavljajo ljubljansko lepotico.
Pri zimskem vrtu sem zapustila park Tivoli in se odpravila proti železniški progi in se znašla za Tobačno tovarno. Pod železnico je kar nekaj zanimivih podhodov za pešce in tako sem se znašla na Viču in si ogledala simpatične, enodružinske hiše, ki jih je leta 1927. postavilo podjetje Stan in dom. Od tu do Tržaške ulice, ni prav daleč. Šla sem mimo rojstne hiše pisatelja Toneta Seliškarja in pri medvedu in golobu, zaključila foto zgodbo.

Ob vznožju Šišenskega hriba, stoji lepo obnovljeno, posestvo Oblak. Zgradili so ga na začetku 19. stoletja. Sestavljajo ga paviljon, dvonadstropna hiša in gospodarsko poslopje, vse v eni liniji. Pod stavbami pa je čudovit vrt. Do ploščadi pred hišo vodi dvostransko, kamnito stopnišče, s kovano ograjo. Vse pohvale ljudem, ki so to obnovili.

Detajl kovanih vhodnih vrat posestva Oblak

Vila v gozdu

Kamniti vhodni portal z ravno strešico

Pot na Rožnik

Zaprti paviljon, ob nekdanjem hotelu Bellevue, čaka na boljše čase

Živa žalost, na robu ljubljanskega Tivolija. Nekoč elitni ljubljanski hotel Bellevue, je bil zgrajen leta 1909. V več kot sto letih je zamenjal kar nekaj lastnikov. Po razlastitvi, je šla življenjska zgodba, nekoč čudovitega secesijskega hotela, samo še navzdol. Leta 2016. je videti tako, žalostno razpada hotel, paviljona in tudi vse pomožne zgradbe, ki so ob hotelu.

Odprt paviljon, ob hotelu Bellevue

Del kamnitega stopnišča, ki je še ostalo in je nekoč vodilo do hotela Bellevue

Naši čudoviti Švicariji pa se obetajo lepši časi. Gospod, arhitekt Ciril Metod Koch, bi bil zelo vesel, ko bi videl, kako se njegova umetnija obnavlja. Upam, da bo obnovljeno po njegovih načrtih. Bomo videli

Park Tivoli, na prehodu iz zime v pomlad

Kompleks zgradb nekdanje Tobačne tovarne

Mali, polkrožni, betonski podhod za pešce.

Kolonija hiš, na Idrijski ulici, na Viču. Meni so hiške zelo simpatične. Imajo klet, pritličje in mansardo pa izredno strmo, dvokapno streho, ki ni ravno značilna za Ljubljano.

Kolonijo hiš, na Viču, je zgradila stanovanjska zadruga Stan in dom, med leti 1925. do 1927. Hiše so zgradili na parcelah, velikosti 500 do 1000 m2. Okoli hiš so zasadili vrtove in drevesa, zato so jih imenovali tudi Vrtna kolonija.

V Koloniji hiš so bile tri različne velikosti hišk. Temu primerno so imele oziroma še imajo, tudi različno število prostorov.

Pomlad prihaja

Simpatične, enodružinske hiše z vrtovi.

Enonadstropna hiša na Tržaški 17, ni nič posebnega, kar se tiče arhitekture. Posebna je zato, ker se je v njej rodil slovenski pisatelj Tone Seliškar, 1. aprila 1900.

Zanimiva poslikava hiše v kateri je uprava občine Vič. 

Vir: kamra.si
Register profane kulturne dediščine

Podobno: Prešernova Ljubljana

Prežihova bajta in Kotlje

Prežihova bajta stoji na sončni strani Preškega vrha, nad Kotljami in s čudovitim razgledom na Uršljo goro in ostale okoliške hribe, ki jih na Koroškem ne manjka. To je bil prvi, lastni dom družine Kuhar, ki se je veliko selila in živela v najemniških hiškah.
Koroški pokrajinski muzej je Prežihovo bajto uredil kot spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Od leta 1979. je v hiši bogata etnološka zbirka predmetov, ki jih je uporabljala družina. Zanimivo in vredno ogleda.

Bronasti spomenik, slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, na visokem kamnitem podstavku, stoji nad Prežihovo bajto in gleda proti Kotljam in Uršlji gori. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča.

Prežihova bajta je delno zidana, delno pa lesena.

Kuharjevi so hišo kupili leta 1911. in tako po dolgih najemniških letih, končno prišli na svoje. Simpatična hiška s hlevom, stoji na Preškem vrhu, nad Kotljami

Leseno, dvostransko stopnišče, glavni vhod v Prežihovo bajto, ki je od leta 1979. urejena kot spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 - 1950), pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja.

Kašča, spodnji del zidan, zgornji lesen z gankom in stopnicami, je bila prinesena h Prežihovi bajti od drugod, vendar pa je bila simpatična kašča nekako povezana s Prežihovo mamo, zato so jo umestili v ta prostor. (voden ogled)

Bohkov kot v Prežihovi bajti

Leseni predalnik s ključavnico na vsakem predalu, v Prežihovi bajti. Lahko bi rekli, da je komoda naslednica skrinje. Komodo, kakršno poznamo še danes, so zasnovali v 17. stoletju. Na podeželju so jih začeli uporabljati v drugi polovici 18. stoletja. Izdelovali so jih iz smrekovega, orehovega ali pa iz češnjevega lesa. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)

Mentrga, leseno korito z mizo za mesenje testa in kolovrat

Krušna peč z leseno klopjo za posedanje in gretje

Spalni del v Prežihovi bajti

Sklednik z lončeno posodo

Pinja, leseni pripomoček za domačo izdelavo masla

Čelešnik so uporabljali za razsvetljavo, tako da so v držalo zataknili žarečo trsko. Bil je lesen ali železen. Uporabljali so ga vse do odkritja petrolejke. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)

Prežihova soseda, na Preškem vrhu :) Prava mačja lepotica in scrkljanka ;)

Črna kuhinja v Prežihovi bajti

Letnica 1812. na tramu v sobi, nam pove kdaj je bila hiša zgrajena

Hlev, delno zidan, delno lesen

Uršlja gora v megli. Pogled s Preškega vrha, pri Prežihovem spomeniku

Preški vrh nad Kotljami. V hiši na levi strani, so kot najemniki, krajši čas živeli člani družine Kuhar. V bogatejši hiši na desni pa je po drugi vojni, živel Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, s svojo družino. (voden ogled)

Baročna župnijska cerkev sv. Marjete v Kotljah. 

Spomenik NOB v Kotljah

Spominska plošča z obrazom Alojza Kuharja, na župnišču v Kotljah. Enako spominsko ploščo smo videli tudi na župnišču v Črni na Koroškem

Zasnežena polja in griči v Kotljah, na Koroškem

Kotlje na Koroškem, majhna vasica pod Uršljo goro in znamenita po bratih Kuhar.


Povezano, izlet na Koroško:

Ravne na Koroškem

Mati fabrika na Ravnah

Črna na Koroškem

Etnografska in rudarska zbirka v Črni

Hiša Cirila Kosmača v Portorožu

V Portorožu, na Stari cesti 28, tik pod Belokriško cesto, stoji čudovita, kamnita hiša, zgrajena v istrskem slogu. Dvonadstropna hiša, danes bolj ali manj sameva. Od leta 1956. do 1980. pa je v njej živel in ustvarjal pisatelj in avtor scenarija za prvi slovenski celovečerni film, Na svoji zemlji, Ciril Kosmač.
Danes za hišo skrbi Mestna knjižnica Piran, ki je v pritličju uredila Kosmačevo spominsko sobo. Občasno prirejajo kulturne prireditve in takrat si je možno spominsko sobo tudi ogledati.

Kamnita hiša, v kateri je živel pisatelj Ciril Kosmač, je stara več kot sto let. Pravijo, da je bila v lasti italijanske družine, ki se je po vojni izselila.

Kamnite stopnice vodijo na dvorišče Kosmačevega bivališča v Portorožu

Spominska plošča nad vhodnimi vrati hiše

Podoba na pročelju Kosmačeve hiše

Kamniti grb

Na stranskem delu hiše so vzidane hišice za ptiče

Za hišo je vhod v hladno klet

Letnica vklesana v vodnjak, na dvorišču

Štirikotni, kamniti vodnjak, z železnim pokrovom, nosi letnico 1862. 

Stara, stenska ura v Kosmačevi spominski sobi

Leseno stopnišče po katerem se je vzpenjal tudi pisatelj Kosmač

Kamin v spominski sobi

Na dvorišču hiše je veliko košatih dreves, ki nudijo senco in prijeten hlad

Čudovit razgled na Portorož in morje

Pogled na Kosmačevo hišo z Belokriške ceste

Podpis Cirila Kosmača

Izhod na Belokriško cesto

Podobno: Portorož, mesto rož