Foto zgodbe: kip

Prikaz objav z oznako kip. Pokaži vse objave

petek, 10. marec 2017

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

"Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi ..." Odlomek iz povesti Aleš iz Razora, najslavnejšega prebivalca Vrhnike in nič manj slavnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
Tudi jaz sem se dolga leta samo vozila mimo Vrhnike, v glavnem v smeri morja. Nekega dne je padla odločitev, da se ustavim na Vrhniki in si ogledam staro mestno jedro. In ni mi žal 😃

Barvita in živahna secesijska vila s poudarjenim osrednjim delom se imenuje Ogrinova vila in stoji ob Tržaški cesti. Zgrajena je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V njej je živel slikar Simon Ogrin (1851-1930), ki jo je tudi zgradil. Dolgov za hišo se ni znebil do konca svojega življenja. Od leta 1884. je živel na Vrhniki. Z ženo Elizabeto sta imela sedem otrok. (Wikipedia.org)

Vila na Tržaški cesti 22 s poudarjenim srednjim delom in secesijskim okrasjem. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja, leta 1903.

Od mlekarne do pivovarne. Leta 1904. so sezidali to čudovito secesijsko hišo z okroglim zidanim dimnikom. V njej je bila mlekarna. Danes je v njej butična pivovarna, podjetnega Avstralca, ki jo je poimenoval kar po največji slovenski naravni znameniti, Človeški ribici, HumanFish. 😊

Na Tržaški 25 stoji vrhniški hram kulture, ki so ga zgradili konec leta 1938. Imenovali so ga Prosvetni dom. Poleg različnih predstav in razstav je bil tu zelo obiskan kino. Leta 1946. so Prosvetni dom poimenovali po znamenitem Vrhničanu in slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Ne vem kdo je arhitekt zgradbe, toda po stebrih, ki na vogalu podpirajo strešico, bi rekla, da so bili tudi tu na delu Plečnikovi učenci

Klasicistična, enonadstropna palača z mansardo in širokim vhodnim stopniščem je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Stoji na Tržaški cesti 23. Prvotno je bil v njej Rokodelski dom. Danes ima tu svoj sedež Muzejsko društvo Vrhnika. V palači je tudi stalna razstava slikarja in grafika Florisa Oblaka (1924-2006), ki je bil rojen na Vrhniki.

Kunstljeva vila je ena lepših, verjetno pa tudi najlepša, zgradba na Vrhniki. Zgradili so jo leta 1911. po načrtih arhitekta Filipa Jakoba Supančiča. Enonadstropna vila z mansardo in dvokapno streho na čop, na kateri so frčade s stožčasto strešico. Vilo krasijo leseni balkoni. Na čelni strani se nad vhodom dviga pomol, ki je pokrit z zalomljeno piramidasto streho. Vilo je dal zgraditi Josip Kunstelj, trgovec z lesom. Njegovo podjetje je v letih 1898/99 zgradilo železnico od Ljubljane do Vrhnike in s tem omogočilo hitrejši razvoj mesta in okolice. Ob vili je vrt, za njo pa so gospodarska poslopja

Detajl Kunstljeve vile. Frčada s stožčasto streho

Župnijska cerkev sv. Pavla na Vrhniki je bila zgrajena 1851

Župnijska cerkev sv. Pavla je pravokotne oblike. Zvonik je postavljen na vogal cerkve, ob prezbiterij.

Glavni vhod v neoromansko cerkev sv. Petra s širokim kamnitim stopniščem.

Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Pavla apostola. Oltarna slika je delo Franza Kurza Goldensteina iz leta 1851. Freske v prezbiteriju je naslikal Janez Wolf. Na oltarni menzi je tabernakelj z baldahinom iz leta 1834.

Stranski oltar sv. Hieronima, z ornamenti poslikan steber in ena od postaj Križevega pota, ki jih je, po predlogah, naslikal Simon Ogrin, leta 1911.

Prezbiterij z glavnim oltarjem, prižnica in z ornamenti poslikani stebri in oboki, ki ločujejo glavno ladjo od stranskih. Ornamente je naslikal Simon Ogrin, leta 1907.

Kip svetnice v niši na zunanji strani prezbiterija

Enonadstropna hiša s secesijskim vencem pod napuščem. V pritličju polkrožne vratne odprtine z železnimi vratnimi krili. Zgrajena je bila konec 19. stoletja

Lepo obnovljena stara hiša z arkadnim hodnikom in lesenim, zaprtim gankom, na katerega vodijo lesene stopnice. Hišo so zgradili sredi 19. stoletja. V pritličju je bila kovačija. Leta 1888. so hišo nadzidali in ji dodali gank

Hiša ima še vedno pločevinasto tablico z napisom "Zavarovala Jugoslavija"

Prvi znani lastnik hiše na Stari cesti 5 je bil Jakob Kette, ki je bil pradedek slovenskega pesnika in pisatelja bajk in pravljic Dragotina Ketteja. Hiša je bila zgrajena 1822. leta.

Kamniti portal hiše na začetku Stare ceste močno spominja na arhitekta Jožeta Plečnika. Ustvarili so ga njegovi učenci, leta 1929, ko so hišo predelali. Zgrajena je bila leta 1823.

Hiša na vogalu Stare ceste in Cankarjevega trga. Na začetku 20. stoletja je bila v pritličju lekarna

Forma viva v lesu

Hiša na Stari cesti z zaprtim lesenim gankom iz 19. stoletja

Enonadstropna, kvadratna palača z mansardo in dvokapno streho na čop stoji na Cankarjevem trgu. V njej je sodišče, nekoč so bili tu tudi zapori, ki jih je spoznal tudi Ivan Cankar. Na dveh vogalih sta pomola na konzolah.

Dvoriščna stran sodniške palače na Vrhniki z arkadnim hodnikom

Osnovna šola zgrajena v secesijskem slogu, leta 1904. Litoželezni vodnjak, ki stoji pred vhodom v šolo, je dobila Vrhnika kot darilo od dunajskega izvajalca vodovodnih del, kot zahvala za dodeljen posel. Vodnjak je bil vlit v Salmovi livarni na Češkem. Sprva je stal samostojno v šolskem parku, danes pa je okoli njega betonsko korito

Nekdanji vrhniški hotel pri Črnem orlu. Leta 1850. je dvonadstropno palačo, v klasicističnem slogu, obnovil veleposestnik Josip Kotnik. Hotel je imel v pritličju gostilno in kavarno, danes so tu manjše trgovine. V prvem nadstropju je bila čitalnica

Povezano:

Cankarjeva Vrhnika

Vir: kamra.si
Register nepremične kulturne dediščine
visitvrhnika.si

četrtek, 8. december 2016

Od nove Švicarije do Veselega decembra

Je v Ljubljani kaj novega? Se kaj dogaja? Vedno je kaj novega in vedno se veliko dogaja, še posebno, če je tu veseli december 🎅
Švicarija, secesijska palača arhitekta Cirila Metoda Kocha v parku Tivoli, dobiva novo, pravijo da prvotno, podobo. Rumeno barvo je zamenjala bela in prikazal se je čudovit venec gorenjskih nageljnov, ki obkrožajo palačo. Lesene ganke so obnovili, še malo in hiša bo dobila nove stanovalce, različne umetnike, ki bodo imeli tu svoje ateljeje.
Nedaleč od Švicarije so postavili novo "igralo" za male in velike, kjer lahko rešujemo gozdne uganke. Že zdaj je zanimivo. Kako bo šele spomladi, ko bomo vse gozdne uganke spoznali tudi v naravi.
Od parka Tivoli do veselega decembra, v starem mestnem jedru, so pa itak same znamenite in zanimive palače in vile, ne glede na to po kateri poti gremo.

Pod rumeno barvo se je skrival čudovit venec gorenjskih nageljnov, ki obdaja celo Švicarijo

Ganki in leseni zunanji deli palače so prenovljeni in že sijejo v vsej svoji lepoti.

Pred Tivolskim gradom stoji visok kamnit podstavek na katerem je nekoč stal kip generala Radeckyja, ki je v gradu nekaj časa tudi bival. Podstavek že desetletja sameva. Nanj bi lahko postavili kip arhitekta Jožeta Plečnika. Ljubljana ima kar nekaj njegovih doprsnih kipov, spomenika celega Plečnika pa še nisem odkrila. Mogoče se kje skriva 😊

Pod Cekinovim gradom stoji bronasti kip dečka in deklice z golobom v roki. Skulpturo so postavili leta 1962, ob dvajseti obletnici Pionirske organizacije, ki je danes že zgodovina. Skulptura je delo kiparja Zdenka Kalina

Novo domiselno igralo v parku Tivoli. Tu lahko otroci pa tudi starejši, rešujejo gozdne uganke. Šest rastlinskih ugank. Vsako sestavlja pet ploščic. Zanimivo, poučno in igrivo

Tablice gozdnih ugank. Na štirih se skrivajo vprašanja in namigi, na peti pa najdemo rešitev

Čudovito vilo z vrtom, na Tomšičevi 12, so zgradili leta 1879. Arhitekt in naročnik nista znana. Leta 1932, jo je dal prenoviti takratni lastnik vile Oskar Ebenspanger. Njegova družina je živela v vili do leta 1943, ko so jih nacisti odpeljali v taborišče, v vilo pa so naselili zdravnike iz bližnje bolnišnice Mladika. Po drugi vojni so vilo zasedli komunistični veljaki, medtem ko je edina preživela članica družine Ebenspanger, živela v manjšem stanovanju pri pivovarni Union. Leta 1957. je vilo dobilo v uporabo Društvo slovenskih pisateljev, ki je vilo odkupilo in v njej domuje še danes.

Na vrtu vile Društva slovenskih pisateljev stoji, na visokem podstavku, stoji manjši kip pisateljice Mire Mihelič (1912-1985). Postavili so ga junija 2005. Kip je delo kiparja Draga Tršarja. (rtvslo.si)

Pisateljica in prevajalka Mira Mihelič je bila predsednica slovenskega PEN in podpredsednica mednarodnega PEN

Vhodni portal vile, v kateri je danes Društvo slovenskih pisateljev

Spominska plošča posvečena slovenskim pisateljem padlim v drugi vojni

Ovalno leseno stopnišče vile

Detajl stebra pred ljubljansko opero

Večstanovanjska hiša s historičnim okrasjem, balkoni in pomoloma na konzolah je bila zgrajena leta 1908. po načrtih dunajskega arhitekta Franza Kaudele

Detajl vhodnih vrat hiše oziroma palače na Tomšičevi ulici

Detajl pročelja palače na Tomšičevi 1. Arhitekt Ciril Metod Koch, začetek 20. stoletja

Secesijska poslovno-stanovanjska palača, je bila narejena v sklopu z Narodno tiskarno, ki je bila na dvoriščni strani in danes ni več ohranjena. Palačo krasi številno secesijsko okrasje v obliki vencev in obrazov in visoko nad fasado dvignjeno čelo.