Plečnikovo Ustavno sodišče v Ljubljani

Historično palačo, na današnji Beethovnovi ulici 10, so zgradili leta 1881, po naročilu Franza pl. Gariboldija. V njej so bila najemniška stanovanja. V začetku 20. stoletja je palačo kupila Zbornica za trgovino. V palači so želeli urediti sejno dvorano in pisarne. Delo so ponudili arhitektu Jožetu Plečniku, ki ga je z veseljem sprejel. V tistem času je Plečnik preurejal tudi grad v Pragi, zato je k projektu povabil svojega asistenta Franceta Tomažiča. Ta je zaupano mu delo odlično opravil, saj je bil zadovoljen tudi veliki arhitekt. Prenova palače je potekala od leta 1925. do 1927. Od leta 1964. v palači domuje Ustavno sodišče Slovenije.
Jože Plečnik je na dvoriščni strani palače naredil prizidek z monumentalnim stopniščem in množico detajlov, kot so različni stebri, svetila v obliki bakle, kasetni stropi, okrogla okna, oprema v veliki dvorani in njen monumentalni portal, medeninasti kandelabri ... Skratka, ogromno zanimivih mojstrovih elementov, ki jih je treba videti. Tri nadstropja in prav vsako drugačno.

Plečnikovo okroglo okno na prizidku palače Ustavnega sodišča

Prizidek v videzu lesene brunarice

Okno v pritličju in zračnika

Kamniti portal, izhod dvorišče palače

Na dvorišče je Plečnik postavil fontano v svojem slogu. 

Detajl Plečnikove fontane. Na visokem kamnitem stebru je zanimiva okrogla posoda.

Plečnikovo stopnišče v palači Ustavnega sodišča

Kljuka

Mavrično preddverje Ustavnega sodišča

"Zlati" kasetni strop na prvem podestu sodne palače.

Detajl Plečnikove ograje na stopnišču

Medeninasta kandelabra s svetilkama

Luč v obliki bakle

Kasetni strop na drugem podestu

Spiralen medeninasti kandelaber z lučjo

Okovje pri oknu, velika sejna dvorana oziroma razpravna dvorana

Razpravna dvorana se kar blešči v "zlatu". Stene so oblečene v les, zgornja tretjina pa je zlato obarvana. Strop je kasetni z okrasnimi sponkami

Manjša sobica, ob razpravni dvorani, z lesenim opažem. Le kam je Plečnik tokrat skril omare 😊 Dve sta ob oknu.

Omizje v razpravni dvorani

Razkošni glavni portal razpravne dvorane, kot bi vstopali v tempelj

Steber s pregovori

Tram z železnimi sponami v obliki lipovega lista

Lesen, spiralni steber na tretjem podestu

Detajl parketa na tretjem podestu


Ljubljanske palače:

SNG Opera in balet

Mestna hiša

Voden ogled v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, program Plečnikovo leto 2017

Cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika v Piranu

Dve piranski znamenitosti, ki dominirata nad starim mestnim jedrom in ne uideta prav nobenemu fotoaparatu. Župnijska dvoranska cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika. V slednji smo lahko v tem tednu prisostvovali blagoslovu spominske plošče, Pirančanu Francescu Bonifaciu, prisluhnili zborovskemu petju in si končno tudi od blizu ogledali glavni in dva stranska oltarja.
Po dogodku v krstilnici, smo se "prestavili" v cerkev sv. Jurija, na orgelski koncert, še prej pa na ogled neštetih znamenitosti piranske cerkve, ki je še vedno v fazi prenove.

Kadilnica na stopnicah krstilnice

Gremo v krstilnico na blagoslovitev spominske plošče 

Po blagoslovu in maši se prileže tudi sprostitev ob zborovskem petju

Spominska plošča v krstilnici. Francesco Bonifacio je bil rojen v Piranu, 7. septembra 1912. V duhovnika je bil posvečen v katedrali sv. Justa v Trstu. 11. septembra 1946, je zelo mlad končal svoje življenje v zloglasnih fojbah. Leta 2008. so ga v Trstu proglasili za blaženega, 12. septembra 2016. pa so v Piranu blagoslovili njegovo spominsko ploščo

Kotiček v krstilnici sv. Janeza Krstnika s spominsko ploščo, je posvečen mučencu Francescu Bonifaciu, ki je zavetnik delavcev, študentov in duhovnikov (wikipedia)

Baročno stojalo za knjigo

Stranski oltar je posvečen sv. Oderiku. Na njem je slika Marije z otrokom in svetniki, ki je nastala v drugi polovici 17. stoletja

Glavni baročni oltar iz konca 17. stoletja, krasi slika Kristusovega krsta

Križev pot v župnijski cerkvi sv. Jurija je iz leta 2013. Izdelan je na steklu in je delo slikarke Marije Ličen Krmpotič,  iz Pirana

Ob vhodu v cerkev stoji bronasti kip Janeza Krstnika. Podstavek je delo kiparja Janeza Lenassija. Originalni kipec je iz lesa in ga hranijo v cerkvenem depoju

Leseni kip sv. Jurija na konju, iz 18. stoletja. Izdelal ga je beneški mojster Giovanni Maria Gasparini

V niši, nasproti sv. Jurija, je kip sv. Nikolaja, ki sedi na prestolu. V eni roki drži škofovsko palico v drugi pa knjigo na kateri so tri zlata jabolka. Kip je delo Bonfanta Torreja in je iz prve polovice 17. stoletja.

Orgle na zelo pozlačenem cerkvenem koru, so v osnovi iz sredine 18. stoletja. Do danes so bile večkrat predelane in restavrirane

Detajl lesenega kasetnega stropa v dvoranski cerkvi sv. Jurija, Na njem je precej slik na platnu, ki prikazujejo življenje sv. Jurija.

Stranski baročni oltar 

Stranski oltar sv. Krištofa iz leta 1615. Vse štiri stranske oltarje, ki stojijo ob stenah dvoranske cerkvene ladje, so delo kamnoseka Bonfanta Torreja iz Benetk

Foto zgodbe iz Pirana

Vir: župnija-piran.si

Kranj, grad in muzejske zbirke

Grad Khislstein se nahaja v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju, na Tomšičevi ulici 44. Danes je to enonadstropno poslopje v obliki črke L in z arkadnim hodnikom v pritličju enega od obeh krakov. Prvi zametki gradu segajo v 6. stoletje. Konec 13. stoletja so Ortenburžani tu postavili utrdbo. V 15. stoletju je postala last Celjskih grofov, po njihovem izumrtju pa so jo dobili Habsburžani. Skozi dolgo in pestro zgodovino je iz utrdbe zrasel grad, ki se je z leti večal in višal. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik in mecen Janez Khisl, po katerem se grad imenuje še danes. Khisl je bil tudi lastnik Fužinskega gradu, v Ljubljani. Med kasnejšimi lastniki gradu se, poleg ostalih, omenjajo tudi Auerspergi. Danes so v gradu Khislstein prostori Gorenjskega muzeja, s čudovito stalno razstavo, z naslovom Prelepa Gorenjska.
Druga palača, kjer ima svoje prostore Gorenjski muzej pa je renesančna mestna hiša na Glavnem trgu. V njej je renesančna poročna dvorana in pa tri stalne razstave: etnološka, arheološka in zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja.

Grad Khislstein s pristavo in parkom, stoji v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju. Trakt z arkadnim hodnikom je nastal ob prezidavah v 18. in 19. stoletju.

Ohranjena stenska poslikava v gradu Khislstein. V temeljih današnjega gradu se skrivajo zametki, ki segajo vse do 6. stoletja.

Poslikava stropa v eni od številnih soban gradu Khislstein. Leta 1578. je grad kupil baron Janez Khisl. Po njem se grad tudi imenuje.

Poslikava stropa gradu Khislstein. Danes ima v gradu svoje prostore Gorenjski muzej, s stalno razstavo Prelepa Gorenjska

Čudovita omara za shranjevanje živil, oziroma morajna, iz 19. stoletja. Omara ima ključavnico, saj so v obdobju lakote, ko je hrane primanjkovalo, starši zaklepali omaro, otrokom pa so rekli, da kruh spi. (napis ob eksponatu)

Komplet lesena šolska miza s stolom in tablice za pisanje

Ohranjen latinski napis, na stopnišču gradu Khislstein

Poslikano pohištvo iz 19. stoletja. Skrinja, omara, zibelka. Ljudska ustvarjalnost nima meja. Tako pohištvo so ponavadi k hiši prinesle neveste, s svojo balo.

Ena od sob v Gorenjskem muzeju, z izvirno stensko poslikavo, predstavlja način življenja uglednih meščanskih družin. V 19. stoletju je bilo moderno bidermajersko pohištvo pa tudi klavir je bil obvezen del opreme.

Ohranjena originalna stenska poslikava in meščanski bidermajerski predalnik z vitrino

Na dvorišču gradu Khislstein se nahaja vodnjak sv. Janeza Nepomuka. Vodnjak je delo kiparja Franca Bernekerja. Nastalo je med leti 1911. do 1913.

Vhodni kamniti portal v grajskem obzidju, vodi na dvorišče gradu Khislstein. Nastal je v drugi polovici 16. stoletja, prav tako kot vhodni portal v grad, ki je tudi lepo viden na fotografiji.

Renesančni dvorec iz začetka 17. stoletja, s kamnoseškim okrasjem in biforo. Mestna hiša na Glavnem trgu 4 v starem mestnem jedru Kranja

Mrežasto obokan strop v veži mestne hiše. Od tu je tudi vhod v starejši del mestne hiše, to je vogalna hiša, ki ima stolp z uro.

Mrežasto obokan strop v veži in polkrožni kamniti portal, ki vodi v starejši del mestne hiše. Ta del je bil, ob sejemskih dnevih, namenjen za shranjevanje blaga.

Notranjost mestne hiše. V njej ima prostore Gorenjski muzej. Na ogled so postavljene tri stalne razstave: kiparska zbirka Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava - Železna nit in etnološka razstava - Ljudska umetnost na Gorenjskem

V prvem nadstropju mestne hiše je renesančna poročna dvorana s kasetnim lesenim stropom

Bogato intarzirana vhodna vrata v renesančno poročno dvorano, nosijo letnico 1638.

Detajl vhodnih vrat mestne hiše. Stara ključavnica, kljuka in trkalo


Povezano: Kranj, staro mestno jedro

Vir: voden ogled z muzejskim vodičem

Brošura - Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, 2008

muzejske zloženke

gorenjski-muzej.si