Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave

petek, 1. december 2017

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja in druge sakralne umetnine

V središču starega mestnega jedra Čedada, na mestu kjer je patriarh Kalisto postavil cerkev že v 8. stoletju, stoji veličastna katedrala Marijinega vnebovzetja - Duomo di Santa Maria Assunta. Mogočna, triladijska cerkev, kot jo vidimo danes, je začela nastajati sredi 15. stoletja. V njej se mešajo različni umetnostni slogi, kot so beneški, gotski, renesansa, na stenah so ohranjene freske iz časa, ko je kraljeval barok. Katedrala ima zelo nenavaden glavni oltar. Srebrn pravokotni relief, delno tudi pozlačen je dolg dva metra in visok en meter. V središču je podoba Marije z detetom iz konca 12. stoletja. Ob njej sta nadangel Mihael in Gabrijel, ob straneh stoji 25 ženskih in moških svetnikov.
Največja znamenitost katedrale je Križani na lesenem razpelu. Lesena umetnina je iz 13. stoletja, restavrirali so jo polnih sedem let.
V Čedadu so še posebej ponosni na malo cerkvico, velikega pomena iz 8. stoletja. Tempelj Langobardov mu pravijo. V njem so se ohranile čudovite freske, kipi in štukature. Nekaj tega hrani tudi Muzej krščanstva. Tempelj stoji v kompleksu samostana Benediktink, na ulici Monastero Maggiore 34.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Čedad - Katedrala Marijinega vnebovzetja
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Glavni portal katedrale
Luneta nad glavnim portalom katedrale
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Kropilnik
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Katedrala v Čedadu ima tri ladje
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Stranski oltar
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Pieta
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Marijino oznanjenje. Slika iz leta 1546. Slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Marija na prestolu. Baročna umetnina, ki jo uporabljajo tudi v procesijah
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Beneški slikar Antonio Grimani (1434-1523) je leta 1616. naslikal oltarno sliko sv. Križa
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Čudovita orgelska omara
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Stranska kapela
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Glavni oltar krasi srebrno zlata pala iz 12. stoletja. V središču reliefa je Marija z Jezusom, ob njej sta nadangel Gabriel in Mihael. Ob straneh pa je cela paleta ženskih in moških svetnikov.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Nekoliko razposajena slika "Zadnja večerja", visi na steni stranske kapele
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Stranska kapela
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Orgle
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Leseno razpelo s Križanim je iz 13. stoletja, restavrirali so ga kar sedem let
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Ostanki baročne poslikave
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Matteo Ponzone naj bi naslikal tudi sliko Svetnice iz 16. stoletja
Italija, Furlanija - Julijska krajina

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Stranski oltar sv. Jožefa iz 16. stoletja
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Marcantonio Da Manzano, vodja Čedada, ki je umrl v bitki, leta 1617. Leseni kip vodje na konju je iz leta 1621. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Grobnica, sarkofag
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Nagrobna plošča patriarha Nicola Donata je iz začetka 16. stoletja
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Marmorni prestol čedadskega patriarha iz 9. do 10. stoletja
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Detajl Ratchisove (kralj Langobardov, rojen v Čedadu) oltarne mize - Poklon treh kraljev
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Kristus in sv. Magdalena. Slika iz okoli leta 1532
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Sv. Martin daruje revežu polovico svojega plašča. Slika, ki jo hrani Muzej krščanstva je bila prvotno v cerkvi sv. Martina, ki stoji pri Hudičevem mostu
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Poslikan leseni tram Palladijeve palače kjer domuje Muzej krščanstva
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Barviti leseni strop. Pritličje Muzeja krščanstva
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Glavni oltar samostanske cerkve
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Arkadni hodnik samostana Benediktink sv. Marija v Valleju. Samostan so ustanovili v 7. stoletju. Današnji videz je dobil okoli leta 1511.
Italija, Furlanija - Julijska krajina

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Tempelj Langobardov je v sklopu samostana sv. Marije in je nastal v 8. stoletju. Ohranili so se kipi svetnikov, freske in štukature. Neprecenljivo 😎
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Tempelj Langobardov
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Freska na banjastem stropu templja Langobardov
Italija, Furlanija - Julijska krajina

Italija, Furlanija - Julijska krajina

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Poslikano pročelje cerkvice sv. Petra in sv. Blaža. Na gotskem portalu ima letnico 1492. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Cerkev sv. Martina v Čedadu
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Cerkev sv. Martina v Čedadu

Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli


Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Stara Gora nad Čedadom


Vir: voden ogled
Wikipedija
cividale.com

petek, 10. marec 2017

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

"Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi ..." Odlomek iz povesti Aleš iz Razora, najslavnejšega prebivalca Vrhnike in nič manj slavnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
Tudi jaz sem se dolga leta samo vozila mimo Vrhnike, v glavnem v smeri morja. Nekega dne je padla odločitev, da se ustavim na Vrhniki in si ogledam staro mestno jedro. In ni mi žal 😃

Barvita in živahna secesijska vila s poudarjenim osrednjim delom se imenuje Ogrinova vila in stoji ob Tržaški cesti. Zgrajena je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V njej je živel slikar Simon Ogrin (1851-1930), ki jo je tudi zgradil. Dolgov za hišo se ni znebil do konca svojega življenja. Od leta 1884. je živel na Vrhniki. Z ženo Elizabeto sta imela sedem otrok. (Wikipedia.org)

Vila na Tržaški cesti 22 s poudarjenim srednjim delom in secesijskim okrasjem. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja, leta 1903.
Od mlekarne do pivovarne. Leta 1904. so sezidali to čudovito secesijsko hišo z okroglim zidanim dimnikom. V njej je bila mlekarna. Danes je v njej butična pivovarna, podjetnega Avstralca, ki jo je poimenoval kar po največji slovenski naravni znameniti, Človeški ribici, HumanFish. 😊


Na Tržaški 25 stoji vrhniški hram kulture, ki so ga zgradili konec leta 1938. Imenovali so ga Prosvetni dom. Poleg različnih predstav in razstav je bil tu zelo obiskan kino. Leta 1946. so Prosvetni dom poimenovali po znamenitem Vrhničanu in slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Ne vem kdo je arhitekt zgradbe, toda po stebrih, ki na vogalu podpirajo strešico, bi rekla, da so bili tudi tu na delu Plečnikovi učenci
Klasicistična, enonadstropna palača z mansardo in širokim vhodnim stopniščem je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Stoji na Tržaški cesti 23. Prvotno je bil v njej Rokodelski dom. Danes ima tu svoj sedež Muzejsko društvo Vrhnika. V palači je tudi stalna razstava slikarja in grafika Florisa Oblaka (1924-2006), ki je bil rojen na Vrhniki.
Kunstljeva vila je ena lepših, verjetno pa tudi najlepša, zgradba na Vrhniki. Zgradili so jo leta 1911. po načrtih arhitekta Filipa Jakoba Supančiča. Enonadstropna vila z mansardo in dvokapno streho na čop, na kateri so frčade s stožčasto strešico. Vilo krasijo leseni balkoni. Na čelni strani se nad vhodom dviga pomol, ki je pokrit z zalomljeno piramidasto streho. Vilo je dal zgraditi Josip Kunstelj, trgovec z lesom. Njegovo podjetje je v letih 1898/99 zgradilo železnico od Ljubljane do Vrhnike in s tem omogočilo hitrejši razvoj mesta in okolice. Ob vili je vrt, za njo pa so gospodarska poslopja

Detajl Kunstljeve vile. Frčada s stožčasto streho
Župnijska cerkev sv. Pavla na Vrhniki je bila zgrajena 1851

Župnijska cerkev sv. Pavla je pravokotne oblike. Zvonik je postavljen na vogal cerkve, ob prezbiterij.

Glavni vhod v neoromansko cerkev sv. Petra s širokim kamnitim stopniščem.

Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Pavla apostola. Oltarna slika je delo Franza Kurza Goldensteina iz leta 1851. Freske v prezbiteriju je naslikal Janez Wolf. Na oltarni menzi je tabernakelj z baldahinom iz leta 1834.


Stranski oltar sv. Hieronima, z ornamenti poslikan steber in ena od postaj Križevega pota, ki jih je, po predlogah, naslikal Simon Ogrin, leta 1911. 


Prezbiterij z glavnim oltarjem, prižnica in z ornamenti poslikani stebri in oboki, ki ločujejo glavno ladjo od stranskih. Ornamente je naslikal Simon Ogrin, leta 1907. 

Kip svetnice v niši na zunanji strani prezbiterija

Enonadstropna hiša s secesijskim vencem pod napuščem. V pritličju polkrožne vratne odprtine z železnimi vratnimi krili. Zgrajena je bila konec 19. stoletja



Lepo obnovljena stara hiša z arkadnim hodnikom in lesenim, zaprtim gankom, na katerega vodijo lesene stopnice. Hišo so zgradili sredi 19. stoletja. V pritličju je bila kovačija. Leta 1888. so hišo nadzidali in ji dodali gank

Hiša ima še vedno pločevinasto tablico z napisom "Zavarovala Jugoslavija"

Prvi znani lastnik hiše na Stari cesti 5 je bil Jakob Kette, ki je bil pradedek slovenskega pesnika in pisatelja bajk in pravljic Dragotina Ketteja. Hiša je bila zgrajena 1822. leta. 

Kamniti portal hiše na začetku Stare ceste močno spominja na arhitekta Jožeta Plečnika. Ustvarili so ga njegovi učenci, leta 1929, ko so hišo predelali. Zgrajena je bila leta 1823. 

Hiša na vogalu Stare ceste in Cankarjevega trga. Na začetku 20. stoletja je bila v pritličju lekarna

Forma viva v lesu
Hiša na Stari cesti z zaprtim lesenim gankom iz 19. stoletja

Enonadstropna, kvadratna palača z mansardo in dvokapno streho na čop stoji na Cankarjevem trgu. V njej je sodišče, nekoč so bili tu tudi zapori, ki jih je spoznal tudi Ivan Cankar. Na dveh vogalih sta pomola na konzolah. 
Dvoriščna stran sodniške palače na Vrhniki z arkadnim hodnikom

Osnovna šola zgrajena v secesijskem slogu, leta 1904. Litoželezni vodnjak, ki stoji pred vhodom v šolo, je dobila Vrhnika kot darilo od dunajskega izvajalca vodovodnih del, kot zahvala za dodeljen posel. Vodnjak je bil vlit v Salmovi livarni na Češkem. Sprva je stal samostojno v šolskem parku, danes pa je okoli njega betonsko korito

Nekdanji vrhniški hotel pri Črnem orlu. Leta 1850. je dvonadstropno palačo, v klasicističnem slogu, obnovil veleposestnik Josip Kotnik. Hotel je imel v pritličju gostilno in kavarno, danes so tu manjše trgovine. V prvem nadstropju je bila čitalnica



Povezano:



Vir: kamra.si
Register nepremične kulturne dediščine
visitvrhnika.si