Breže, najstarejše mesto na Koroškem

Enodnevni izlet po delčku Avstrijske Koroške, ki se nahaja severno od Vrbskega jezera, smo zaključili v Brežah. Majhno in slikovito mesto s srednjeveškim pridihom. Najstarejše mesto na Koroškem je vredno obiska in ogleda. Obdaja ga dobro ohranjeno srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom in mogočno kaščo, ki je služila za shranjevanje desetine. V jarku je voda čez katero nas most z leseno ograjo, popelje v staro mestno jedro. Središče mesta je Glavni trg z vodnjakom. Sprehod po mestnih ulicah nas popelje mimo številnih srednjeveških hiš in mogočnih cerkva. Tu so se naselili dominikanci in zgradili samostan in samostansko cerkev. Nad mestom, na Petrovi gori pa stojijo ostanki nekdaj mogočnega gradu in cerkve.
Foto zgodba o izletu v srednjeveško mesto Breže - Friesach, ne more biti nič drugega kot zanimiva.

Ostanki mogočnega gradu na Petrovi gori, nad Brežami.

Srednjeveška kašča, vgrajena v obzidje iz začetka 14. stoletja. Ker so se davki plačevali predvsem v naravi, so pridelke skladiščili v kašči. V pritličju so bili hlevi za konje.

Srednjeveško obzidje obdaja 15 metrov širok jarek. V njem je tudi danes voda, na njej pa skulptura iz železa, kot pri nas forma viva na Ravnah na Koroškem. Železno skulpturo v Brežah so poimenovali Kolo sreče

Srednjeveški izhod iz mesta, danes so dodali klop za meditacijo. Mogoče so jo pa imeli tudi takrat 😊

Stara mestna hiša z grbom v reliefu

Zanimiva hiša z "zlato" strešico. Žal je cela hiša polepljena z reklamami za čevlje 😕

Slikovite ulice z enonadstropnimi barvitimi hišami. Salzburška ulica - Salzburger Gasse

Romanska bifora

Hiša ob srednjeveškem obzidju

Kaj čaka goljufive mestne peke? Namakanje v vodi 😎

Čez obrambni jarek je speljan most z leseno ograjo

V Brežah ne kaznujejo samo goljufivih pekov. Tudi za ostale goljufe je pripravljena naprava pranger 😊

Ulica v Brežah s srednjeveškim pridihom

Kamniti portal v obzidju hiše z dvoriščem

Podhod pod hišo povezuje dve ulici v starem mestnem jedru

Razgibano pročelje

Cerkev sv. Jerneja se prvič omenja leta 1187. Tekom stoletij jo je zajelo kar nekaj požarov, zato se je tudi njen videz spreminjal. Danes je to mogočna cerkev z dvema zvonikoma, ki ju krasijo romanske bifore.

Cerkev sv. Jerneja je triladijska bazilika

Glavni trg v Brežah, Hauptplatz

Razgibana in lepo obnovljena palača ima tudi stolp z uro in balkončkom, krasijo jo bifore in polkrožni kamniti portal. Okoli leta 1906. je bilo tu okrajno sodišče. Informativna tabla na pročelju pravi, da je bilo tu, med leti 1793 do 1903, mestno gledališče in bolnišnična cerkev posvečena 12-im apostolom.

Hiša, ki ima galerijo na zunanji strani 😎 


Povezano:

1. Gospa Sveta

2. Krnski grad

3. Šentvid ob Glini

3. Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

4. Škofovska kapela

4. Krška stolnica

5. Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah

Vir: friesach.at

Grad in vinska klet Dobrovo v Goriških Brdih

Dobrovo je naselje z največ prebivalci v Goriških Brdih. Dobrih štiristo jih je in večina se ukvarja z vinogradništvom in sadjarstvom. Združeni so v največji zadružni vinski kleti v Sloveniji, ki je nastala leta 1957. Danes zelo uspešno trži različna vina, med glavnimi pa je Rebula. Klet Brda smo si ogledali tudi mi in res je fascinantna.
Na Dobrovem je tudi sedež občine Brda. Glavna znamenitost kraja pa je prav gotovo čudoviti, renesančni grad Dobrovo, ki stoji na majhni vzpetini, obdan z obzidjem in dvema ovalnima stolpičema. V enem je grajska kapela sv. Antona Padovanskega, z zvonikom na preslico. Grad ima skoraj obliko pravilne kocke, na vogalih pa ima štiri obrambne stolpe. Začeli so ga graditi okoli leta 1600. Zamenjal je nekaj plemiških družin, nekaj časa je bil celo v lasti vseh nas :). Leta 1979. so se lotili temeljite prenove gradu in ga leta 1991. v samostojni Sloveniji, odprli za javnost. Danes z njim upravlja Goriški muzej. V njem je Galerija Zorana Mušiča, s stalno zbirko njegovih del. V gradu je tudi prestižna restavracija in kot se za vinorodna Brda spodobi, tudi grajska vinska klet.

Renesančni dvorec oziroma grad Dobrovo, so začeli zidati okoli leta 1600, na prostoru kjer je stal srednjeveški grad. Pravokotni dvorec ima štiri vogalne stolpe, obdaja pa ga tudi obzidje, z dvema vogalnima stolpičema.

Zadnji del gradu Dobrovo, z obzidjem in vhodom na dvorišče. V desnem vogalnem stolpiču obzidja, je grajska kapela sv. Antona Padovanskega z zvonikom na preslico.

Med prvimi lastniki renesančnega dvorca, je bila družina Colloredo. Danes je grad v "oskrbi" Goriškega muzeja. V njem je Galerija Zorana Mušiča. Poleg galerije, je tu tudi odlična restavracija in vinoteka

Temeljita prenova gradu Dobrovo, se je začela leta 1979, za javnost pa so ga odprli v samostojni Sloveniji, leta 1991.

Na dvorišču gradu Dobrovo je tudi vhod v grajsko Vinoteko Brda

Kamniti portal, gradu Dobrovo

Strop prehoda, v obzidju, na zadnji strani gradu Dobrovo

Pred mogočnim gradom Dobrovo, stoji kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, delo kiparja, Jakova Brdarja.

Poslikava hodnika na gradu Dobrovo

Poslikava hodnika, pred Galerijo Zorana Mušiča, na gradu Dobrovo

Obokano in poslikano stopnišče, vodi v prvo nadstropje gradu, kjer je na ogled stalna zbirka grafičnih del, slikarja Zorana Mušiča.

Hiša na Grajski cesti v Dobrovem, Goriška Brda

Zasnova hiše, s kamnitimi arhitekturnimi detajli, sega v 17. stoletje. Hiša na Grajski cesti 9 pa je tudi rojstna hiša, dr. Avgusta Sfiligoja (1902 - 1985), o čemer priča spominska plošča na pročelju

Spominska plošča, na pročelju hiše, na Grajski cesti 9, v Dobrovem

Na dvorišču gradu Dobrovo, stoji zanimiv spomenik. Doprsni kip, Jawaharlala Nehruja, nekdanjega predsednika vlade, Republike Indije. Odkrili so ga 28. maja 2013. 

Vinska klet Goriška Brda, Dobrovo, je največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Svoje obratovanje je začela leta 1957. Danes združuje okoli 400 družinskih vinogradniških, manjših in večjih, kmetij

Poleg vinskih sodov, lahko v vinski kleti vidimo tudi take "bazene" za vino.

Naj se ve, da je tukaj shranjeno Pepino vino :)

Moj najljubši foto motiv, kuža in narava :) 

Detajl vhodnih vrat, zaščitni znak Goriških Brd, grad Dobrovo

Enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Kojsko

Šmartno

Gredič, Biljana in Gonjače

Goriška Brda: Gredič, Biljana in Gonjače

Ceglo se ponaša z enim najlepših dvorcev v Goriških Brdih. Vila, dvorec ali grad, domačini so mu od nekdaj pravili Gredič (mali grad) in tako je tudi ostalo. Kdaj natančno so ga zgradili, ni znano. Domnevajo, da je na tem mestu stalo poslopje že leta 1774. Ta letnica je namreč vklesana na bližnji, opuščeni in zapuščeni kapelici. Zadnja plemiška rodbina, ki je bila lastnica vile, je bila družina Codelli. Danes je Gredič znova v privatni lasti, lepo prenovljen, v njem je manjši hotel, ima pa tudi restavracijo in vinoteko, da o razgledu niti ne govorim.
Biljana je vasica in prafara, pravijo pa, da tudi ena lepših vasic v Brdih. Na najvišji točki vasi, stoji danes baročna cerkev sv. Mihaela, ki je obdana z vaškimi, kamnitimi hišami. Na žalost je večina zapuščenih in samevajo, čeprav so obdane z vinogradi in sadovnjaki. Gredič in Biljana pa sta postala prava tv zvezdnika, saj oba nastopata v nadaljevanki, Ena žlahtna štorija.

Dvonadstropna vila, dvorec ali pa Gredič, kot so ga od nekdaj imenovali domačini, stoji pod vasjo Ceglo. Renesančni dvorec, krasi vogalni stolp s strelnimi linami. 

Gredič je bil nekaj časa v lasti družine Codelli. Kdaj točno so ga postavili se ne ve natančno. Gredič je tudi danes v privatni lasti. V njem je hotel, restavracija in kot se za Brda spodobi, tudi vinoteka. Za dodatno obleganje dvorca pa je prispevala tudi tv nadaljevanka, Ena žlahtna štorija, ki si je dvorec vzela kot odlično kuliso. 

Zapuščena kapela sv. Jožefa, stoji ob prenovljenem dvorcu Gredič. Kapela nosi letnico 1774.

Briška hiša v vasici Biljana

Biljana, slikovito staro vaško jedro, posejano s kamnitimi hišami in čudovitimi portali, ob ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah. 

Biljana, detajl kovanih vhodnih vrat, na biljansko pokopališče.

Na najvišji točki vasice Biljana, se nahaja župnijska cerkev sv. Mihaela. Danes baročna cerkev, z ostanki gotike, je stisnjena med vaške hiše, do vhoda pa vodi kamnito stopnišče.

Ohranjena freska iz sredine 14. stoletja, v ladijskem delu cerkve

Freska na stropu biljanske cerkve, prikazuje prihod sv. Mihaela.

Poslikan obok stranske kapele. Danes baročna, nekoč pa prafarna gotska cerkev sv. Mihaela, se prvič omenja že leta 1233

Cerkveni kor z orglami

Kip Jezusa, ki ga v župnijski cerkvi sv. Mihaela, uporabljajo tudi na vsakoletni procesiji

Glavni baročni oltar, z osrednjo sliko sv. Mihaela. Nad sliko je krona, kar priča, da je bila Biljana "cesarska" župnija.

Križno obokan, gotski strop prezbiterija, iz leta 1534, je bogato poslikan. Strop prezbiterija je poslikal goriški slikar in restavrator, Clemente Del Neri, leta 1905. Osrednji freski predstavljata Sveto Trojico in Marijino kronanje.

Gotsko okno stare cerkve in ostanki stare freske, ki naj bi bila iz sredine 14. stoletja.

Stranski oltar, Marija z detetom, ob njem pa slika, na kateri sta upodobljena sv. Ciril in Metod

Župnijska, baročna cerkev sv. Mihaela v Biljani, ima poleg glavnega oltarja, še štiri stranske, marmornate oltarje.

Spovednica

Nagrobna plošča, družine Zupančič, na pročelju biljanske cerkve.

Razgledni stolp v Gonjačah.Stolp je visok 23 metrov in ima 144 stopnic. Načrt je izdelal arhitekt Marko Šlajmer, stolp pa so postavili leta 1961.

Detajl spomenika, posvečen 315-im žrtvam druge svetovne vojne, padlim na desnem bregu reke Soče. Spomenik stoji ob razglednem stolpu, v Gonjačah in je delo kiparja, Janeza Boljke. 

Drugi del bronastega reliefa, na Gonjačah, kiparja Janeza Boljke. Oba reliefa simbolizirata borbo in trpljenje prebivalcev Goriških Brd. Tudi spomenik so postavili leta 1961.

Štirinožni prebivalec Goriških Brd, prijazni lepotec, leonberžan Medo


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Šmartno v Goriških Brdih

Goriška Brda, Kojsko

Iz Solkana, v Goriška Brda

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: brda.si

Zloženka: Spoznaj briške znamenitosti

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih - Kulturno društvo Vilenica, 2011