Prikaz objav z oznako grobnica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako grobnica. Pokaži vse objave

ponedeljek, 26. oktober 2015

Burboni in Škrabčeva knjižnica

Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, hrani zbirko starih knjig, ki jih je nad 15.000. Med njimi je tudi nekaj inkunabul. Knjižnico so poimenovali po patru Stanislavu Škrabcu (1844-1918), Škrabčeva knjižnica. Bil je jezikoslovec, slovenist. V samostanu je živel dvainštirideset let, na kar nas opozarja tudi tabla na pročelju.
Posebna znamenitost kostanjeviške cerkve je grobnica Burbonov. Tu počiva zadnji francoski kralj, Karel X, s svojo družino. Kraljeva družina je bila, ob julijski revoluciji, leta 1830, izgnana iz Francije. Najprej so se zatekli na Škotsko, potem pa v Prago. Ker je tam kosila kolera, je družina, na povabilo grofa Coroninija, leta 1836. prišla v Gorico. Kralj ni prav dolgo užival gostoljubja, kajti edini je zbolel za kolero in po sedemnajstih dneh bivanja v Gorici, je umrl. Pokopali so ga v kostanjeviški cerkvi, še prej pa je prosil frančiškane, da varujejo njegov grob. Ti so obljubo držali, saj nikoli niso dovolili prenos posmrtnih ostankov v Francijo in tako je še danes.
(Zgibanka, Frančiškanski samostan Kostanjevica in Turistična zveza Nova Gorica, 2010).

Nova Gorica
Venec z lilijami, pred vhodom v grobnico Burbonov, v Novi Gorici
Nova Gorica
Vhod v grobnico Burbonov. Ob straneh sta venca, ki so ju prinesli iz Francije. Do grobnice poteka dolg hodnik, ki se nahaja pod glavno cerkveno ladjo.
Nova Gorica
Zadnji francoski kralj, Karel X. (1757-1836). 11. novembra je bil pokopan v cerkvi na Kostanjevici.
Nova Gorica
Krona in grb z lilijami
Nova Gorica
Sarkofag, v katerem počiva Karel X, je izdelan iz nabrežinskega marmorja.
Nova Gorica
Sarkofag stoji na levjih tacah, samo kralj živali je dovolj dober za kralja :) 
Nova Gorica
Venec za družino zadnjih kraljevskih Burbonov
Nova Gorica
Na samostanskem vrtu rastejo čudovite vrtnice, burbonke. Vrt je najlepši in najbolj dišeč v maju, kakšna pa se najde tudi v oktobru :) Burbonke so dobile ime po francoskem otoku v Indijskem oceanu, kjer so nastale s slučajnim križanjem kitajske vrtnice Old Blush in evropske Quatre saissons. Otok so poimenovali Ile de Bourbon, danes Reunion. (Zloženka, Burbonke, TZ Nova Gorica)
Nova Gorica
Inkunabula, knjiga iz leta 1476. v Škrabčevi knjižnici
Nova Gorica
Začetek knjižnice v kostanjeviškem samostanu, sega v 16. stoletje. Tu so vštete tudi knjige, ki so jih frančiškani prinesli, ko so morali zapustiti Sveto Goro. (zloženka)
Nova Gorica

Nova Gorica
Škrabčeva knjižnica hrani več kot 15.000 knjig, med njimi je slovnica Adama Bohoriča iz leta 1584. z lastnoročnim posvetilom avtorja.








sreda, 23. september 2015

Izlet v Podjuno: Cerkev Marijinega vnebovzetja v Dobrli vasi

Foto zgodba o cerkvi Marijinega vstajenja, v Dobrli vasi, na avstrijskem Koroškem. Cerkev stoji pred vhodom na samostansko dvorišče. Nekoč je bila samostanska, danes je župnijska cerkev, s čudovitimi, baročnimi oltarji in figurami. Skozi stoletja je cerkev spreminjala slog, zato jo krasijo čudoviti gotski oboki.
Avstrija
Stranski, baročni oltar
Avstrija
Baročna prižnica
Avstrija
Cerkvene orgle
Avstrija
Stari mehanizem cerkvene ure
Avstrija

Avstrija
Mrežasti poznogotski obok
Avstrija
Zeloo stara lesena vrata
Avstrija
Baročni, glavni oltar iz leta 1772.
Avstrija
Posvet svetnikov
Avstrija
Poznogotski mrežasti oboki
Avstrija
Grobnica vitezov, stranska cerkvena ladja
Avstrija
Baročni stranski oltar
Avstrija
Velikodušna cerkvena dobrotnika
Avstrija
Znamenje na steni cerkve
Avstrija

Avstrija
Cerkveni zastavi
Avstrija
Kip Marije z detetom, nad glavnim vhodom cerkve
Avstrija
Baročni, kamniti, polkrožni vhodni portal cerkve Marijinega vnebovzetja v Dobrli vasi, na avstrijskem Koroškem

Povezano: Izlet v Podjuno

Samostan v Dobrli vasi

petek, 4. september 2015

Mediadom Pyrhani in piransko podzemlje

Pri obnovi nekdanjega Godbenega doma, na Kumarjevi ulici 3, v Piranu, so v pritličju odkrili podzemni rov s polkrožnimi oboki. Našli so tudi ostanke cerkve sv. Antona, ki je bila posvečena leta 1374. in ostanke nekdanje grobnice. Med najdbami je tudi prostor za gašeno apno, ki pa datira v 19. stoletje.
Godbeni dom je postal Mediadom Pyrhani. Odlično urejeno pritličje, kjer si 14. 19. in 21. stoletje podajajo roke in nas popeljejo skozi pestro zgodovino Pirana, s pomočjo zaslonov na dotik. V prvem nadstropju je dvorana za kulturne prireditve. Vsekakor vredno obiska.

Slovenija
Podzemni hodnik z obokanimi nišami na vsaki strani, Kumarjeva 3, Piran
Slovenija
Za obnovo Godbenega doma, kjer se je odprlo obsežno delo tudi za arheologe, je Piran pridobil sredstva tudi od EU
Slovenija
Zgornji del podzemnega rova
Slovenija
Grobnica
Slovenija
Del poda v novem piranskem Mediadomu je iz stekla. Pod njim je vidna grobnica in ostanki cerkve sv. Antona iz leta 1374.
Slovenija
Predvidevajo, da je najden kamniti kos, del cerkvenega oltarja
Slovenija
Formaviva v podzemlju :)
Slovenija
Del tal pokrit s steklom nam razkriva delček Pirana iz 14. stoletja
Slovenija
Stene v pritličju so obdane s silhuetami piranskih znamenitosti in z ekrani na dotik, kjer izvemo veliko zanimivih informacij o njih
Slovenija
Mediadom Pyrhani (Piran)
Slovenija
Moderni, kovinski info pult v obliki elipse

Slovenija
Kratka animacija o nastanku piranskega, srednjeveškega obzidja.

Slovenija
Piransko obzidje v času Beneške republike

Slovenija
Stara občinska palača iz časa Beneške republike in Tartinijev trg, ko je bil še morje :)

Slovenija
Piransko obzidje je nekoč segalo vse do morja. Da lahko danes posedamo v restavracijah ob morju, so morali del obale nasuti

Slovenija
V Mediadomu je na ogled originalni sramotilni steber, ki je nekoč stal na današnjem Zelenjavnem trgu. V mestnem statutu je omenjen že leta 1307. 

Slovenija
Replika sramotilnega stebra stoji na Ribiškem trgu, pred piranskim akvarijem.
Vir: vodenje na ogledu, info zasloni


Podobno:

Piran, tudi moje mesto

torek, 31. marec 2015

Piranske slike

Foto blog. Piran, staro mestno jedro, ulice, vile in številne piranske cerkve.

Piran, Gortanova ulica s čudovito vilo, tipično za Piran in Portorož na koncu 19. in začeteku 20. stoletja.


Narava krasi piranske zidove

Prva Rašporska vrata iz sredine 15. stoletja. Srednjeveški vhod v mesto

Čudovita stenska luč v cerkvi sv. Petra, Piran.

Cerkev Marije Snežne

Kamniti steber pred vhodom v Minoritski samostan in cerkev

Stara ključavnica cerkve Marije Snežne

Grobnica piranskega plemstva (15. do 17. stoletje) v nekdanji cerkvi sv. Katarine, poleg Minoritskega samostana.

Baročna hiša in Tartinijev trg.