Cistercijanski samostan in Galerija Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki

Nedaleč stran, od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, Kostanjevica na Krki. Postaviti ga je dal koroški vojvoda, Bernard Spanheimski, na začetku 13. stoletja. Sprva je bil to manjši, štiriosni samostan, z notranjim dvoriščem, ki je zrasel ob samostanski cerkvi. Do leta 1786. ko ga je cesar Jožef II. razpustil, se je stavbno, samostan precej razbohotil. Vsak opat je prizidal kakšno novo krilo v samostanu pa tudi na spominsko ploščo, da je to storil, ni pozabil. Danes, ko je ta mogočni samostan, skoraj v celoti, obnovljen, lahko naštejemo kar 234 obokov, na arkadnih hodnikih.
Leta 1974. so v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Danes si lahko tu ogledamo številne kiparske in slikarske stalne zbirke pa tudi precej občasnih.

Veličasten vhod na samostansko dvorišče, s kopijo freske nad kamnitim portalom in dvema stolpoma s strelskimi linami. Vhod je dobil svojo baročno podobo, po letu 1736. 

Samostan v Kostanjevici na Krki, je dal postaviti Bernard II. Španheimski, koroški vojvoda. Najstarejši del samostana je samostanska cerkev in štiriosna stavba samostana. Prvi menihi so prišli v samostan leta 1226.

Glavni vhod na samostansko dvorišče in pogled na lesene skulpture Forma vive, ki krasijo okolico samostana

Cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, z dekretom, ki nosi datum, 11. november 1786.

Okno, na najstarejšem delu kompleksa cistercijanskega samostana

Rekonstrukcija najstarejšega dela samostana Kostanjevica na Krki

Samostansko arkadno dvorišče z vodnjakom

Od ustanovitve, v 13. stoletju pa do razpustitve samostana, konec 18. stoletja, se je samostan pošteno razširil, čeprav v vsej njegovi zgodovini, tu ni bivalo veliko menihov. Zanimivo je, da jim je cesar Jožef II. ponudil nadaljnje delovanje samostana, če v njem ustanovijo šolo. Menihi so odgovorili, da za šolo nimajo dovolj prostora :) Arkadni hodniki in arkadno dvorišče, obsegajo kar 234 obokov

Kip, Mati z otrokom, je delo v Kostanjevici na Krki, rojenega slikarja, Jožeta Gorjupa.

Slikar Tone Kralj, avtoportret z ženo, Maro Kralj, iz leta 1932. 

Na arkadnem hodniku samostana, stoji doprsni kip znamenitega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1979.

Pogled na najstarejši del, nekoč cistercijanskega samostana, ki so ga zgradili v 13. stoletju.

Grb dveh izmed opatov cistercijanskega samostana, v Kostanjevici na Krki.

Medaljon, ki ga je leta 1974, za kostanjeviško galerijo izdelal slikar Božidar Jakac

Konzolni pomol, z okrasjem v opečnati barvi, na zunanji strani samostana

Ostanki odprtin, v pritličnih prostorih samostana, ki so jih uporabljali kot shrambe.

Samostanski trakt, v katerem je bilo gospodarsko poslopje, so zgradili v sredini 18. stoletja.

Tudi trakt, v katerem je bila samostanska vinska klet, so zgradili sredi 18. stoletja. Pravokotna "zadeva", ki se zaključi z barvitim krogom pa je dizajnerska luč in je novejšega datuma

V nekdanji samostanski vinski kleti, je danes Cvičkova klet, v kateri prirejajo različne degustacije, predvsem sira in dolenjskega vina, cvička

Leta 1929. je bila ustanovljena, Vinarska zadruga Kostanjevica, centrala cvička. Tu je bila največja vinska klet na Dolenjskem. Danes so ti mogočni vinski sodi prazni in služijo bolj za dekoracijo kleti :)

Detajl vrat, ki vodijo v vinsko klet

Na začetku lipovega drevoreda, ki vodi do glavnega vhoda, na samostansko dvorišče, stoji nekdanji mlin. Danes je v njem muzejska trgovina.


Povezano: Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Samostanska cerkev in Forma viva v Kostanjevici na Krki

Vir: Voden ogled samostana
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015

Cerkno, od cerkve sv. Ane do partizanskega spomenika

Kaj imata skupnega baročna župnijska cerkev sv. Ane in partizanski spomenik? Oba se nahajata v Cerknem, sta kulturni znamenitosti mesta, oba sta čudovita in vredna ogleda. V mojem naslovu pa sta samo skrajni točki, kjer je potekal moj foto sprehod in kjer je nastal drugi del foto zgodbe o Cerknem.

Baročna, župnijska cerkev sv. Ane, v Cerknem

Evangelista sv. Luka in sv. Marko, na levi strani freske, v sredini Sv. Trojica, desno pa evangelista sv. Matej in sv. Janez (oreh.pef.uni-lj.si)

Pročelje cerkve sv. Ane: prva vrsta, skrajno levo je sv. Florjan, ob njem sv. Jožef, skrajno desno sv. Jernej, ob njem sv. Janez Krstnik. Osrednja freska: sv. Ana in sv. Joahim s hčerko, sv. Marijo, Jezusovo materjo. Spodaj levo je sv. Peter, na desni pa sv. Pavel. Domnevajo, da so bile prvotne slike, delo italijanskega slikarja. Pročelje cerkve je, po starih fotografijah, ponovno poslikala slikarka, rojena v Rusiji, Maša Bersan Mašuk, leta 2003, ko so cerkev temeljito obnovili. (oreh.pef.uni-lj.si)

Letnici, v niši, nad razpelom, označujeta začetek gradnje cerkve, leto 1710. in letnica 1717, ko so imeli v cerkvi prvo sveto mašo. Cerkev je gradil baročni stavbar in arhitekt, Gregor Maček. (župnija-cerkno.rkc.si)

Poslikava na zunanji strani prezbiterija, sončna ura

Okni in sončna ura, na stranski fasadi cerkve. Čudovita, baročna cerkev je bila zaklenjena, zato mi ogled notranjosti ostane za naslednji obisk :) 

Vodnjak na manjšem trgu, pred cerkvijo sv. Ane

Stara hiša na Cvetkovi ulici, ob potoku Cerknica

Cvetkova ulica. Cerkno

Sotočje dveh potokov v Cerknem, levo Zapoška, desno Cerknica

Gorenjska cesta, Cerkno

Cerkno

Spominska plošča in portret Frančiška Borgia Sedeja, duhovnika in goriškega nadškofa, na njegovi rojstni hiši, na današnji Bevkovi ulici. 

Najlepša vila v Cerknem, na Bevkovi 9.

Vila še z drugega zornega kota

Bohkov kot. Stalna razstava v Cerkljanskem muzeju, Cerkljanska skozi stoletja

Eksponat na razstavi, Cerkljanska skozi stoletja, ki mi je bil najbolj všeč. Leseni modelček za izdelavo masla.

Na ploščadi pred cerkljanskim muzejem, stojita, na visokem podstavku, dva doprsna kipa, dveh znamenitih cerkljanov. Na levi strani, dr. Franc vitez Močnik, bogoslovec, filozof, matematik, se je rodil 1. oktobra 1814. Bil je profesor matematike na tehnični akademiji v Lvovu, v Ukrajini. Napisal je matematični učbenik. Bil je tudi deželni šolski svetnik na Kranjskem in zaslužen, da so v mestnih glavnih šolah na Kranjskem, uvedli pouk v slovenskem jeziku. Umrl je v Gradcu, leta 1892.  Na desni pa je kip dr. Franca Borgia Sedeja. (muzej-idrija-cerkno.si)

C.M.A.K. - Cerkljanski mladinski alternativni klub in galerija Križišče, na Bevkovi ulici 11

Partizanski spomenik stoji v Platiševi ulici. Ponazarja mater, ki daje partizanu kruh.


Povezano: Izlet v Cerkno

Laufar Kamanda

Tekčeve jaslice v Tržiču

Adventni čas je, približuje se največji katoliški in protestantski praznik Božič. V tem času je skoraj nujno, če že ne obvezno, obiskati in si ogledati jaslice. Mi smo se odpravili na Gorenjsko,  v Tržič, kjer ima družina Ribnikar, za svoje čudovite jaslice kar posebno sobo. Tekčeve jaslice je začel izdelovati Jožef Ribnikar, že leta 1935. 25 cm velike figure iz lipovega lesa, je izdeloval vse do svoje smrti, leta 1970.
Na ogledu smo slišali, zakaj se jaslice imenujejo Tekčeve. Prvotni lastniki hiše, na mestu kjer danes domujejo jaslice, so bili Tekčevi, ki so tako nehote postali slavni, kajti glas o čudovitih jaslicah v Tržiču se je razširil daleč naokoli in obiskovalcev je kar veliko.
Danes za jaslice skrbijo potomci Jožefa Ribnikarja, v Galeriji družine Ribnikar, na Cerkveni ulici 2, v Tržiču. Nesebično in z veseljem jih razkažejo obiskovalcem in resnično so vredne ogleda.

Podobno: Veseli december 2015. v Ljubljani