Litija Airways

Danes je za Slovenijo, najlepšo državo na svetu, zgodovinski dan. Dobili smo novo letalsko družbo, še boljšo, še močnejšo in še bolje vodeno kot smo jo imeli do sedaj in je nimamo več. Zdaj jo imamo znova. Litija Airways. Domuje na letališču Milana Boriška, v starem mestnem jedru Litije. Že danes smo lahko občudovali množico letal, kaj šele bo. Na ta zgodovinski dogodek sta se povabila tudi Angela Merkel in Donald Trump. Naj jima bo. Naj Svet vidi kako odlično nam gre. 😎

Nova letalska družba Litija Airways bo imela tako ugodne cene in udobne polete po celem svetu, da se zdajšnjim nizko cenovnikom zelo slabo piše. 😉

Zabavna pustna povorka je bila danes v Litiji. Seveda ni šlo brez Kurentov in njihovih spremljevalcev, kot so pokači in orači. Letos niso imeli veliko dela z odganjanjem zime, saj imamo že nekaj časa sončno spomladansko vreme s temperaturo tudi do 15 stopinj. Naj traja 😊

Letalo novonastale družbe Litija Airways 😊

Angelca Merkel se sramežljivo skriva za listom papirja 😎

Tudi Donald Trump se je povabil v Litijo, Melanija pa nič 😊

Karnevalsko letališče Milana Boriška v Litiji je gostilo jadralno letalo Letalskega kluba Šentvid.

Gabrovški piloti s svojim "Boingom"  😎

Ne vem od kod je Liš airlines, je pa zanesljiv letalski prevoznik in nikoli ne odpove ❤

Ob novi pridobitvi so se letala veselo spreletavala nad Litijo

Mali Gozdnoviteži tudi obožujejo letala 💚

Koronavirus. Ni smešno je pa trenutno zelo aktualno 👎

Gospe čarovnice iz Cerknice ne potrebujejo letala, imajo metle. Tako pravijo 😎

Vsi prisotni na otvoritvi družbe Litija Airways, smo dobili brezplačen izlet na Kitajsko, Avstralijo ali Škotsko. Po izbiri 😊

Mladi pokač, spremljevalec Kurentov 👦

Pisani orači prav tako spremljajo Kurente 😊

Kurent, eden in edini. Odganja zimo in vse kar je slabo. Prinaša srečo in veselje. Kdo ga ne bi imel rad. Kurent je decembra 2017. postal Nesnovna kulturna dediščina človeštva, pod okriljem UNESCO 💓(kurentovanje.net)



Povezano:

Litija, staro mestno jedro

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kratek premor na našem enodnevnem potepanju po Dolenjski, smo naredili v Žužemberku. Izkoristila sem ga za ogled starega trškega jedra, ki se je razvilo ob mogočnem srednjeveškem gradu, na strmih skalah nad reko Kolpo. Od tu je lep pogled na naravno znamenitost reke, to so lehnjakovi pragovi, ki tvorijo manjše rečne slapove.

Ob Kolpi je nekdaj stalo kar nekaj mlinov in žag. Ostanki enega stojijo pod žužemberškim gradom še danes. Nekoč mogočna domačija z mlinom in žago, je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval vse do leta 1980. žaga pa je nehala obratovati konec druge svetovne vojne.

Po ogledu "starin" in starejših trških hiš so na vrsti še novodobne pridobitve. Pred novejšo mestno hišo, nasproti gradu, so leta 2014. začeli urejati zanimiv Park slavnih Suhokranjcev. Med njimi so taki, ki so se tu rodili ali imajo tu korenine pa tudi tisti, ki so tu v določenem obdobju delali. Eden takih je bil znameniti slovenski telovadec Leon Štukelj. Med drugo svetovno vojno je na sodišču delal kot sodnik.

Iz Žužemberka nas je pot vodila v prestolnico Dolenjske, v Novo mesto.

Stari grad Žužemberk, stari nedelujoči mlin in mladi kuža 💜

Stari del Žužemberka in rahlo strma pot h reki Krki

Nekoč mogočna stanovanjska zgradba z mlinom in žago je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval do okoli leta 1980, žaga pa do leta 1945. 

Lehnjakovi pragovi na reki Krki, pod gradom Žužemberk

Staro naselje Žužemberk se je razvilo ob srednjeveškem gradu, ki stoji na skalnati plošči nad reko Krko. Rokav reke, ki je nekoč poganjal mlin in žago.

Sprehajališče ob Krki

Dvonadstropna hiša na Grajskem trgu 34 ima na kamnitem portalu letnico 1878.

Detajl vhodnega, kamnitega portala z rahlo obledelo poslikavo. Na sklepniku je letnica 1878 in inicialki EP

Grajski trg v Žužemberku in Park slavnih Suhokranjcev. Med dvema hišama, iz sredine 19. stoletja stoji novodobna občinska stavba.

Park znanih Suhokranjcev. Na desni je knez Janez Vajkard Auersperg, prebivalec gradu Žužemberk (1615. grad Žužemberk - 1677. Ljubljana). Na levi strani je dr. Franc Grivec, teolog in prevajalec (1878. Veliki Lipovec pri Žužemberku - 1963. Ljubljana)

Park znanih Suhokranjcev: na desni strani pravnik, telovadec in dobitnik olimpijskih medalj, Leon Štukelj (1898. Novo mesto - 1999. Maribor). Leon Štukelj je med drugo svetovno vojno, v Žužemberku, nekaj časa služboval kot sodnik. Na levi strani je alpinist Tomaž Humar (1969. Ljubljana - 2009. Nepal). Tomaž Humar je imel, po mamini strani, korenine v Suhi krajini. (dolenjskilist.si)

Grajski trg se nadaljuje v istoimensko ulico s strnjenim nizom nadstropnih hiš, na obeh straneh

Reka Krka in leseni Tomažev most, zgrajen na začetku 19. stoletja. Zdaj obnovljen znova povezuje dva bregova reke

Detajl nadstropne hiše na Grajskem trgu s kamnitim polkrožno zaključenim portalom in oknom s profilirano kamnito obrobo. Na sklepniku je letnica 1789.

Reliefni grbi nekdanjih plemiških prebivalcev gradu Žužemberk.

Litoželezni vodnjak iz katerega kače bruhajo vodo 😎

Okrogli stolp gradu Žužemberk

Lehnjakovi pragovi na Krki in pogled na novejši del Žužemberka.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: zuzemberk.si

Register NKD

dolenjskilist.si

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Gotska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu in v bližini reke Savinje. Okoli leta 1306. je bila to triladijska cerkev z ravnim lesenim stropom. Konec 14. stoletja so leseni strop odstranili in cerkev križno rebrasto obokali. Kamnite oboke z nekaj ohranjenih srednjeveških fresk, lahko občudujemo tudi danes. Pri prenovi cerkve so bili veliki donatorji Celjski grofje, zato lahko na sklepniku vidimo tudi njihov grb s tremi zvezdami.

Na začetku 15. stoletja dobi cerkev sv. Danijela najlepšo gotsko kapelo daleč naokoli. Tudi pri tem so izdatno pomagali Celjski grofje. Danes je kapela posvečena Žalostni Materi božji, prvotno pa Svetim Trem kraljem. Ko vstopiš vanjo ostaneš brez besed in skoraj pozabiš na dihanje 😊

Meni najlepše so gotske kamnite sedilije z umetelno izklesanim baldahinom, ki bi ga po vzorcu lahko primerjali z idrijsko čipko, izdelava pa je že druga zgodba. Na nasprotni strani je podobna umetnina, vendar ima ta na spodnjem delu omarice. Na vsaki strani kapele so nekakšne molilnice s po dvema manjšima odprtinama v katerih so doprsni baročni kipi z relikvijami. Na steni so nanizane kamnite konzole, na njih stojijo baročni kipi apostolov, nad njimi pa zopet gotski kamniti baldahini. Konzole so svojevrstna umetnina, prav vsaka je drugačna in upodabljajo različna mitološka bitja. Vse to in še več obkroža kip Pieta, Žalostne Matere božje.

Cerkev sv. Danijela je skozi stoletja doživela velike prenove, glede na sakralno "modo" je bila sprva gotska pa baročna, nato nastopi nova gotika in zopet prenova. Vmes je doživela požar in bombardiranje leta 1945. Cerkev, predvsem pa ljudje se niso dali. Vedno znova so jo obnavljali. Celovito obnovo je cerkev doživela med leti 1963. do 1969. V tem obdobju je cerkev dobila vitraje na oknih, ki so delo duhovnika in slikarja Staneta Kregarja. Zadnja pridobitev pa je reliefni Križev pot, ki ga je leta 1972. ustvaril kipar France Gorše.

Za konec enodnevnega izleta smo obiskali še Celjski grad.

Nagrobnik Severin Freinwitbein, z grbom in napisom, iz 17. stoletja in omarice za shranjevanje relikvij s čudovitim, skoraj filigransko, obdelanim kamnitim okrasjem.

Sedilije v kapeli Žalostne Matere božje so nastale okoli leta 1400.

Oltar z gotskim kipom Pieta, v kapeli Celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere Božje

Križno rebrasti obok v kapeli so poslikali s freskami okoli leta 1413. 

Baročni nagrobni ščit barona Georga Karla pl. Reisiga

Razkošni gotski baldahini, kipi svetnikov in čudovite konzole na katerih stojijo pa seveda stare razkošne nagrobne plošče. Desna konzola predstavlja žensko s konjskim telesom

Okoli kapele so nameščene čudovite gotske kamnite konzole. Na njih so kipi apostolov iz 17. stoletja, nad njimi pa umetelno izklesani kamniti gotski baldahini.

Razkošna nagrobna plošča z grbom opata Bernarda od Maurisperga iz 17. stoletja.

Nagrobnik vzidan v notranjost kapele Žalostne Matere božje je iz leta 1597. 

Nagrobna plošča Sigismunda Gaisruka iz leta 1704. Pod grbom je napis v nemški gotici. 

V veliki odprtini je kamnita klop in molilni pult, v dveh manjših odprtinah pa so doprsni baročni kipi svetnikov. V njih so relikvije. Enako je na nasprotni steni kapele Žalostne Matere božje. 

Ročno kovana vrata, ki vodijo v kapelo Žalostne Matere božje, so delo opata Bernarda Mavrišiča, iz leta 1658

Del poslikanega oboka gotskega prezbiterija je iz konca 14. stoletja. Na srednjem sklepniku je grb Celjskih grofov. 

Veliki oltar v cerkvi sv. Danijela in visoka gotska okna z vitraji slovenskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže pri Dravljah - 1973. Ljubljana), ki so nastali leta 1963. Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja, kipi pa iz belega marmorja. Ob tabernaklju stojita sv. Jožef in sv. Andrej s svojim križem. Ob straneh stojita dva škofa, sv. Miklavž in sv. Maksimilijan. Oltarno mizo podpirata marmorna putta. Oltar je iz leta 1743.

Srednjeveška freska, Poklon Svetih Treh kraljev, v prezbiteriju

Poslikan steber

Poslikan obok krstne kapele iz leta 1622. V medaljonih so podobe apostolov.

Gotska krstilnica

Srednjeveška freska

Baročna prižnica je iz leta 1851. Je delo graških mojstrov.

Visoka gotska okna je z vitraji opremil slikar Stane Kregar

Reliefni Križev pot je ustvaril kipar France Gorše, leta 1972.

Renesančna nagrobna plošča viteza Sigmunda Schrotta iz 16. stoletja

Nagrobnik Hermana IV., ki je bil nezakonski sin Celjskega grofa Hermana II. 

Orgle

Marmorni steber s pozlačenim kapitelom. Na stebru stoji pozlačen lesen kip Marije s krono in žezlom ter Jezuščkom iz prve polovice 18. stoletja.

Gotska triladijska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu. 

Nagrobnik grofov Karla in Ludovika Grosa iz 18. stoletja. Obsežen zapis na nagrobni plošči pravi, da sta bila rojena v Torinu (Turin), v plemiški družini. V cesarski vojski sta dosegla čin maršala. Kasneje sta se ustalila v Celju. Ludovik se je leta 1753. oženil in dobil štiri otroke. Leta 1758. je umrl, star 60 let. Za otroke je naprej skrbel njegov brat. Ta se ni nikoli poročil, umrl pa je leta 1778. v starosti 88 let. Večino svojega življenja sta brata preživela v vojaški službi. 
Cela življenjska zgodba napisana na kosu kamna 😎 Plošča s kipcem sv. Roka je samostojna in ne spada h nagrobniku. Tu je bil nekoč stranski vhod v cerkev sv. Danijela. Na spominski plošči piše, da je vrata izdelal Gerorg Lenz, kamnosek iz Celja, leta 1673.

Monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška z dečkom, ki ga posluša, je leta 1937. zasnovala kiparka Karla Bulovec Mrak (1895. Bled - 1957. Golnik). Od leta 1996. stoji v bližini cerkve sv. Danijela. 

Stari nagrobniki vzidani na cerkev sv. Danijela. Prvi z leve je nagrobnik družine Cupitana iz leta 1584. 

Staro mestno jedro Celja

Del srednjeveškega obzidja

Na dvorišču Celjskega gradu lahko igramo šah, če ni vse zasneženo seveda 😊

Celjski grofje, ki so bivali na gradu, so bili veliki donatorji cerkve sv. Danijela.

Nad Celjski grad se je spustila noč


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Vir: voden ogled
Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 44, Založba Obzorja Maribor, 1973
Urh Ferlež: Vzidane plošče na zgradbah v starem mestnem jedru Celja, Mestna občina Celje, 2012