Prikaz objav z oznako Celjski grofje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Celjski grofje. Pokaži vse objave

torek, 30. november 2021

Celje, mesto pod mestom

Celje, slovensko mesto na Štajerskem, ima bogato zgodovino, ki jo lahko srečaš na vsakem koraku, na sprehodu po starem mestnem jedru. Tu je bila nekoč rimska Celeja in Celjani so ohranili vse kar so našli od svoje znamenite predhodnice. Na pročeljih hiš lahko najdemo rimske plošče, lahko pa najdemo tudi rimskega leva.

Pod Knežjim dvorom, ki je bila nekoč rezidenca Celjskih grofov, danes pa v njem domuje Pokrajinski muzej Celje, smo se sprehodili po nekdanji rimski cesti, mimo ostankov rimskih hiš. V muzeju smo si ogledali zanimivo razstavo Grofje Celjski, nato pa smo se odpravili na ogled njihove čudovite gotske kapele v stolnici sv. Daniela

Ker sem sama znamenito celjsko kapelo že obiskala, sem se odpravila na arhitekturni potep po bližnjem Glavnem trgu in Stanetovi ulici. Čudovite meščanske hiše in palače z baročnim in secesijskim okrasjem. Kipi Ferdinanda Galla in reliefne plošče na pročeljih in marsikje tudi sledi rimske Celeje. Svojo sled sta v starem mestnem jedru pustila tudi arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Vinko Lenarčič

Foto zgodba po starem mestnem jedru Celja. Od bogate dame iz Celeje do Alme Karlin iz Celja.

Slovenija, Štajerska
Marmorni kip ženske višjega sloja iz začetka 2. stoletja. Kip je razstavljen in situ. Lahko ga občudujemo v Knežjem dvoru, v mestu pod mestom.

Slovenija, Štajerska
Pod Knežjim dvorom so odkrili rimsko cesto tlakovano z velikimi prodniki iz 3. stoletja. Osrednji del ceste je bil širok šest metrov, skupaj z obcestnima jarkoma in pločnikoma pa štirinajst metrov. 

Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Marmorne spolije so obdelani rimski kamni, ki so jih kasnejši meščani uporabili kot vogalne kamne v srednjeveškem stolpu.

Slovenija, Štajerska
Pečnica z zmajem iz 15. stoletja

Slovenija, Štajerska
Dve kopiji pečnic iz začetka 15. stoletja z gradu Budim, Barbara Celjska (1392. Celje - 11. julij 1451. Melnik na Češkem) in njen mož Sigismund Luksemburški.

Slovenija, Štajerska
Marmorni mestni grb z letnico 1541.

Slovenija, Štajerska
Del Knežjega dvora v Celju. Srednjeveški dvorec je bil rezidenca Celjskih grofov in knezov. Po njihovem žalostnem izumrtju, je cesarica Marija Terezija, v 18. stoletju, zgradbo dodelila vojski. Danes v Knežjem dvoru domuje Pokrajinski muzej Celje z različnimi razstavami. V kleti lahko začutimo duh rimske Celeje. In situ, rimska mestna cesta, zidovi hiš, kipi in še veliko zanimivih stvari

Slovenija, Štajerska
Celje, mesto rož. Takole umetelno izdelane cvetlične instalacije krasijo staro mestno jedro.

Slovenija, Štajerska
V drugi polovici 18. stoletja je Anton pl. Prothasi iz Planine pri Sevnici, zgradil to mogočno palačo kot svojo mestno rezidenco. Krasi jo čudovit izklesani portal. Palača, na Trgu Celjskih knezov 10, je ohranila prvotno zasnovo. Znana je kot Prothasijev dvorec.

Slovenija, Štajerska
Celjski fotograf Josip Pelikan (9. december 1885. Trbiž - 18. junij 1977. Celje) je prikolesaril na Trg celjskih knezov.

Slovenija, Štajerska
Palača Narodnega doma, na Trgu celjskih knezov 9, je bila zgrajena med leti 1894-1897. po načrtih češkega arhitekta Jana Hraskega. V pritličju so bile trgovine, posojilnica in gostilna. V nadstropjih pa čitalnica, dvorane za prireditve in društveni prostori pa tudi nekaj stanovanj. Danes v palači domuje Mestna občina Celje.

Slovenija, Štajerska
Srednjeveška hiša, ki so jo v 18. stoletju prenovili. Pročelje krasita kipa sv. Florijana in sv. Roka, delo celjske delavnice kiparja Ferdinanda Galla (rojen okoli 1709-1788). V prvem nadstropju hiše, na Glavnem trgu 9, je bila med drugo svetovno vojno celjska knjižnica.

Slovenija, Štajerska
Jedro zgradbe na Glavnem trgu 17 je iz 16. stoletja. Hiša je bila dom grajskega oskrbnika. V 16. stoletju je bila sedež protestantov.

Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Čudovita dvonadstropna, tri osna hiša z nekaj secesijskega okrasja in poslovnim prostorom v pritličju, na Glavnem trgu 3, je bila zgrajena leta 1930. 

Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Dvonadstropna, baročna meščanska hiša z okroglim vogalnim pomolom izhaja iz 17. stoletja. Neobaročno pročelje je nastalo leta 1891. Od leta 1670. je bila v pritličju lekarna. Na pročelju sta dva reliefna medaljona, ki opozarjata na nekdanjo lekarniško dejavnost v hiši. Zvezda v tlaku, na križišču Glavnega trga in Prešernove ulice predstavlja središče Celja. 

Slovenija, Štajerska
Reliefni medaljon boginje zdravja in čistoče Higiea

Slovenija, Štajerska
Reliefni medaljon predstavlja Eskulapa, rimskega boga zdravilstva

Slovenija, Štajerska
Enonadstropna, devet osna hiša na Stanetovi ulici v Celju, je bila last trgovske družine Rakusch. Sestavljena je iz dveh hiš, ki so ju združili leta 1810. V pritličju je bila trgovina z železnino, v nadstropju pa pisarne. Pročelje krasita baročna kipa sv. Roka in sv. Jurija. 

Slovenija, Štajerska
Pročelje Rakuscheve hiše krasijo trije keramični medaljoni. Prikazujejo različne obrti.

Slovenija, Štajerska
Levi, manjši portal s preklado ima ob straneh prikaz izdelkov, ki jih je prodajala železnina. Večji portal krasijo rastlinski ornamenti. Nad vhodom je letnica 1810. Takrat so združili dve hiši. Začetnici D R označujeta nekoga iz podjetne trgovske družine Rakusch.

Slovenija, Štajerska
Kip sv. Roka na pročelju Rakuscheve hiše, na Stanetovi ulici v Celju

Slovenija, Štajerska
Baročna, nadstropna hiša z opečnatim pročeljem, na Stanetovi 1, izhaja iz druge polovice 18. stoletja. Današnjo podobo je dobila na začetku 20. stoletja oziroma leta 1902. kot je zapisano na frčadi.

Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša na Stanetovi ulici 13 izhaja iz 17. stoletja. V 19. stoletju so jo obnovili. Na pročelju je medaljon Mihaela Vošnjaka (18. september 1837. Šoštanj - 2. julij 1920. Glion Švica), ki je nekaj časa v hiši bival. Bil je politik, gospodarstvenik in začetnik hranilništva na Slovenskem.

Slovenija, Štajerska
Palačo ob Vodnikovi cesti v Celju so zgradili leta 1929. po načrtih Vinka Lenarčiča in Jožeta Plečnika. Zgradba Ljudske posojilnice je bila Lenarčičevo diplomsko delo. 

Slovenija, Štajerska
Palača na vogalu Stanetove in Cankarjeve ulice, je nekdanji Železni dvorec. V 19. stoletju so se v njem zbirali celjski Nemci. Ko so zgradili Nemško hišo, je palačo odkupila družina Rakusch in v njej uredila skladišče. V prvi polovici 20. stoletja so v zgornjih nadstropjih uredili stanovanja. Stavba s secesijskimi elementi se je tekom let dograjevala in spreminjala.

Slovenija, Štajerska
Stanetova ulica v Celju

Slovenija, Štajerska
Dvonadstropna hiša s streho na čop, frčado in bivalnim podstrešjem je bila vse od leta 1785. posvečena klobučarski dejavnosti. To nam pripovedujejo keramični medaljoni s predstavitvijo klobučarskega dela. Medaljoni so nastali leta 1934.

Slovenija, Štajerska
Talni mozaik v nekdanji rimski vili na današnjem Glavnem trgu 17, v Celju. Razstavljen je in situ, v preddverju Turistično informativnega centra

Slovenija, Štajerska
Marijino znamenje na Glavnem trgu v Celju so postavili meščani, leta 1776. 

Slovenija, Štajerska
Stolnica sv. Danijela v Celju

Slovenija, Štajerska
Nadstropna, deset osna hiša, na Slomškovem trgu 4, je v osnovi iz konca 18. stoletja. V stavbi deluje frizerski salon ustanovljen leta 1928.

Slovenija, Štajerska
Kapela špitala sv. Elizabete stoji blizu cerkve sv. Daniela, na Slomškovem trgu. Zunanji robovi kapele so poslikani. Ob njej je kamen z letnico 1726. in odprtino v katero so lahko mimoidoči darovali prispevke za zdravljenje revnih bolnikov. Kamniti rimski lev služi kot odbojnik. Špital sv. Elizabete je bil zgrajen v drugi polovici 15. stoletja kot ubožnica.

Slovenija, Štajerska
Župnišče na Slomškovem trgu 2 izhaja iz druge polovice 16. stoletja. Današnji videz je dobila sredi 17. stoletja. Vrh zidane ograje krasi kamniti rimski lev. 
Slovenija, Štajerska
Rimska kamnita plošča, na zunanji steni cerkve sv. Daniela, z motivom grifona in delfina.

Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Nagrobnik z angelom in tremi grbi iz 16. stoletja in gotska nagrobna plošča sester Neuberger iz 15. stoletja

Slovenija, Štajerska
Konzola s sv. Janezom Evangelistom v kapeli celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere božje, v cerkvi sv. Danijela.

Slovenija, Štajerska
Hiša s cvetočimi balkoni, na Pleteršnikovi ulici 1, je reden gost družbenih omrežij. V njej je od leta 1947. pa vse do svoje smrti, 23. decembra 1957. živel pisatelj in prevajalec Dostojevskega, Vladimir Levstik.

Slovenija, Štajerska
Spominska plošča na Pleteršnikovi 1, v Celju.

Slovenija, Štajerska
Celjski grad bdi nad mestom

Slovenija, Štajerska
Celjska mestna hranilnica, neorenesančna palača stoji na začetku Krekovega trga vse od leta 1887. 

Slovenija, Štajerska
Slovenska pisateljica in popotnica Alma Karlin (12. oktober 1889. Celje - 14. januar 1950. Celje) na Krekovem trgu.

Slovenija, Štajerska
Najbolj prepoznavna palača v Celju. Barvita, z razgibanim tlorisom in vogalnim stolpom, stoji na Krekovem trgu 3. Zgradili so jo celjski Nemci, med leti 1905-1907. po načrtih dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. 

Slovenija, Štajerska
Krekov trg v Celju se začne na železniški postaji. Zgradba je bila zgrajena leta 1846. 




Vir: voden ogled, zloženke Pokrajinskega muzeja Celje, info table
pokmuz-ce.si
Register NKD
Aleš Stopar, Kiparstvo in kiparski okras celjskih ulic in trgov, TD Celje, 1996
wikipedija

torek, 17. december 2019

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Gotska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu in v bližini reke Savinje. Okoli leta 1306. je bila to triladijska cerkev z ravnim lesenim stropom. Konec 14. stoletja so leseni strop odstranili in cerkev križno rebrasto obokali. Kamnite oboke z nekaj ohranjenih srednjeveških fresk, lahko občudujemo tudi danes. Pri prenovi cerkve so bili veliki donatorji Celjski grofje, zato lahko na sklepniku vidimo tudi njihov grb s tremi zvezdami.

Na začetku 15. stoletja dobi cerkev sv. Danijela najlepšo gotsko kapelo daleč naokoli. Tudi pri tem so izdatno pomagali Celjski grofje. Danes je kapela posvečena Žalostni Materi božji, prvotno pa Svetim Trem kraljem. Ko vstopiš vanjo ostaneš brez besed in skoraj pozabiš na dihanje 😊

Meni najlepše so gotske kamnite sedilije z umetelno izklesanim baldahinom, ki bi ga po vzorcu lahko primerjali z idrijsko čipko, izdelava pa je že druga zgodba. Na nasprotni strani je podobna umetnina, vendar ima ta na spodnjem delu omarice. Na vsaki strani kapele so nekakšne molilnice s po dvema manjšima odprtinama v katerih so doprsni baročni kipi z relikvijami. Na steni so nanizane kamnite konzole, na njih stojijo baročni kipi apostolov, nad njimi pa zopet gotski kamniti baldahini. Konzole so svojevrstna umetnina, prav vsaka je drugačna in upodabljajo različna mitološka bitja. Vse to in še več obkroža kip Pieta, Žalostne Matere božje.

Cerkev sv. Danijela je skozi stoletja doživela velike prenove, glede na sakralno "modo" je bila sprva gotska pa baročna, nato nastopi nova gotika in zopet prenova. Vmes je doživela požar in bombardiranje leta 1945. Cerkev, predvsem pa ljudje se niso dali. Vedno znova so jo obnavljali. Celovito obnovo je cerkev doživela med leti 1963. do 1969. V tem obdobju je cerkev dobila vitraje na oknih, ki so delo duhovnika in slikarja Staneta Kregarja. Zadnja pridobitev pa je reliefni Križev pot, ki ga je leta 1972. ustvaril kipar France Gorše.

Za konec enodnevnega izleta smo obiskali še Celjski grad.

Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Severin Freinwitbein, z grbom in napisom, iz 17. stoletja in omarice za shranjevanje relikvij s čudovitim, skoraj filigransko, obdelanim kamnitim okrasjem.
Slovenija, Štajerska
Sedilije v kapeli Žalostne Matere božje so nastale okoli leta 1400.
Slovenija, Štajerska
Oltar z gotskim kipom Pieta, v kapeli Celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Križno rebrasti obok v kapeli so poslikali s freskami okoli leta 1413. 
Slovenija, Štajerska
Baročni nagrobni ščit barona Georga Karla pl. Reisiga
Slovenija, Štajerska
Razkošni gotski baldahini, kipi svetnikov in čudovite konzole na katerih stojijo pa seveda stare razkošne nagrobne plošče. Desna konzola predstavlja žensko s konjskim telesom
Slovenija, Štajerska
Okoli kapele so nameščene čudovite gotske kamnite konzole. Na njih so kipi apostolov iz 17. stoletja, nad njimi pa umetelno izklesani kamniti gotski baldahini.
Slovenija, Štajerska
Razkošna nagrobna plošča z grbom opata Bernarda od Maurisperga iz 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik vzidan v notranjost kapele Žalostne Matere božje je iz leta 1597. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča Sigismunda Gaisruka iz leta 1704. Pod grbom je napis v nemški gotici. 

Slovenija, Štajerska
V veliki odprtini je kamnita klop in molilni pult, v dveh manjših odprtinah pa so doprsni baročni kipi svetnikov. V njih so relikvije. Enako je na nasprotni steni kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Štajerska
Ročno kovana vrata, ki vodijo v kapelo Žalostne Matere božje, so delo opata Bernarda Mavrišiča, iz leta 1658
Slovenija, Štajerska
Del poslikanega oboka gotskega prezbiterija je iz konca 14. stoletja. Na srednjem sklepniku je grb Celjskih grofov. 
Slovenija, Štajerska
Veliki oltar v cerkvi sv. Danijela in visoka gotska okna z vitraji slovenskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže pri Dravljah - 1973. Ljubljana), ki so nastali leta 1963. Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja, kipi pa iz belega marmorja. Ob tabernaklju stojita sv. Jožef in sv. Andrej s svojim križem. Ob straneh stojita dva škofa, sv. Miklavž in sv. Maksimilijan. Oltarno mizo podpirata marmorna putta. Oltar je iz leta 1743.
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska, Poklon Svetih Treh kraljev, v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Poslikan steber
Slovenija, Štajerska
Poslikan obok krstne kapele iz leta 1622. V medaljonih so podobe apostolov.
Slovenija, Štajerska
Gotska krstilnica
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz leta 1851. Je delo graških mojstrov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Visoka gotska okna je z vitraji opremil slikar Stane Kregar
Slovenija, Štajerska
Reliefni Križev pot je ustvaril kipar France Gorše, leta 1972.
Slovenija, Štajerska
Renesančna nagrobna plošča viteza Sigmunda Schrotta iz 16. stoletja
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Hermana IV., ki je bil nezakonski sin Celjskega grofa Hermana II. 
Slovenija, Štajerska
Orgle
Slovenija, Štajerska
Marmorni steber s pozlačenim kapitelom. Na stebru stoji pozlačen lesen kip Marije s krono in žezlom ter Jezuščkom iz prve polovice 18. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Gotska triladijska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik grofov Karla in Ludovika Grosa iz 18. stoletja. Obsežen zapis na nagrobni plošči pravi, da sta bila rojena v Torinu (Turin), v plemiški družini. V cesarski vojski sta dosegla čin maršala. Kasneje sta se ustalila v Celju. Ludovik se je leta 1753. oženil in dobil štiri otroke. Leta 1758. je umrl, star 60 let. Za otroke je naprej skrbel njegov brat. Ta se ni nikoli poročil, umrl pa je leta 1778. v starosti 88 let. Večino svojega življenja sta brata preživela v vojaški službi. 
Cela življenjska zgodba napisana na kosu kamna 😎 Plošča s kipcem sv. Roka je samostojna in ne spada h nagrobniku. Tu je bil nekoč stranski vhod v cerkev sv. Danijela. Na spominski plošči piše, da je vrata izdelal Gerorg Lenz, kamnosek iz Celja, leta 1673.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška z dečkom, ki ga posluša, je leta 1937. zasnovala kiparka Karla Bulovec Mrak (1895. Bled - 1957. Golnik). Od leta 1996. stoji v bližini cerkve sv. Danijela. 
Slovenija, Štajerska
Stari nagrobniki vzidani na cerkev sv. Danijela. Prvi z leve je nagrobnik družine Cupitana iz leta 1584. 
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro Celja
Slovenija, Štajerska
Del srednjeveškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Na dvorišču Celjskega gradu lahko igramo šah, če ni vse zasneženo seveda 😊
Slovenija, Štajerska
Celjski grofje, ki so bivali na gradu, so bili veliki donatorji cerkve sv. Danijela.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nad Celjski grad se je spustila noč


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja


Vir: voden ogled
Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 44, Založba Obzorja Maribor, 1973
Urh Ferlež: Vzidane plošče na zgradbah v starem mestnem jedru Celja, Mestna občina Celje, 2012