Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Foto zgodbo o starem mestnem jedru Kranja zaključujem s sakralno dediščino mesta, predvsem je tu obisk in ogled čudovite, gotske župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev, oglejskih mučencev. Na prostoru kjer stoji današnja cerkev, je stal sakralni objekt že v 6. stoletju. Današnja cerkev je svojo podobo začela dobivati v 15. stoletju pa vse do sredine 20. stoletja.
Cerkev sv. Kancijana v Kranju je triladijska cerkev, dvoranskega tipa. Krasijo jo osmerokotni stebri, ki nosijo baldahinast obok, bogato okrašen z gotskimi rebri, sklepniki in poslikavami. Za razliko od dvoranske ladje pa je prezbiterij brez okrasja, ima samo križni obok in tabernakeljski glavni oltar s kipi kiparja Franceta Goršeta in ureditvijo arhitekta Ivana Vurnika. Velike, stare slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo dunajski Belvedere.

Gotsko okno in vitraž

Križni obok s sklepnikom Marije z detetom in poslikavo angelov. Nad njim je zvonik cerkve sv. Kancijana, v starem mestnem jedru Kranja

Osrednji zvezdni obok v dvoranski, gotski cerkvi sv. Kancijana izvira iz druge polovice 15. stoletja. Angele z glasbili je naslikal mojster iz Žirovnice.

Značilnost gotske cerkve sv. Kancijana so tudi bogato dekorativno in figuralno okrašeni sklepniki na obokih

Stranski, gotski oltar

Spovednica

Prezbiterij in glavni, tabernakeljski oltar s kipi Franceta Goršeta. Cerkvena oprema se ni ohranila. Današnja je novejšega datuma. Glavni oltar je uredil arhitekt Ivan Vurnik, leta 1934. Vitraž na gotskih oknih je delo slikarja Staneta Kregarja iz leta 1969. Velike slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo stene dunajskega Belvederja.

Marija z detetom. Okvir me zelo spominja na Plečnika

Cerkveni dolgi kor z orglami

Stranski oltar, detajl.

Triladijska dvoranska, gotska cerkev, z zvonikom v osi pročelja ima svoje korenine v 6. stoletju. Največji gradbeni razcvet je doživela v 15. stoletju, arhitekturna in slikarska dela pa so potekala tudi sredi 20. stoletja.

Prezbiterij

Relief Kristusova molitev na Oljski gori, nad glavnim gotskim portalom, je nastal okoli leta 1440. 

Obok kranjskega župnišča in pogled proti Glavnemu trgu

Plečnikove arkade ob prezbiteriju Roženvenske cerkve, v starem mestnem jedru Kranja.

Nekdanji klanec je arhitekt Jože Plečnik spremenil v čudovito stopnišče. nekdanjo šterno pa v vodnjak z obeliskom, ki ima na vrhu petelina. Voda se pretaka skozi terasasto postavljene kamnite posode. Plečnik si je tu zamislil veličasten vhod v mesto. Vodnjak so zgradili med leti 1952 do 1959.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Crngrob in cerkev

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

Vir: strokovno vodstvo umetnostne zgodovinarke

Brošura, Dediščina Kranja, 2008

Kranj, grad in muzejske zbirke

Grad Khislstein se nahaja v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju, na Tomšičevi ulici 44. Danes je to enonadstropno poslopje v obliki črke L in z arkadnim hodnikom v pritličju enega od obeh krakov. Prvi zametki gradu segajo v 6. stoletje. Konec 13. stoletja so Ortenburžani tu postavili utrdbo. V 15. stoletju je postala last Celjskih grofov, po njihovem izumrtju pa so jo dobili Habsburžani. Skozi dolgo in pestro zgodovino je iz utrdbe zrasel grad, ki se je z leti večal in višal. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik in mecen Janez Khisl, po katerem se grad imenuje še danes. Khisl je bil tudi lastnik Fužinskega gradu, v Ljubljani. Med kasnejšimi lastniki gradu se, poleg ostalih, omenjajo tudi Auerspergi. Danes so v gradu Khislstein prostori Gorenjskega muzeja, s čudovito stalno razstavo, z naslovom Prelepa Gorenjska.
Druga palača, kjer ima svoje prostore Gorenjski muzej pa je renesančna mestna hiša na Glavnem trgu. V njej je renesančna poročna dvorana in pa tri stalne razstave: etnološka, arheološka in zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja.

Grad Khislstein s pristavo in parkom, stoji v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju. Trakt z arkadnim hodnikom je nastal ob prezidavah v 18. in 19. stoletju.

Ohranjena stenska poslikava v gradu Khislstein. V temeljih današnjega gradu se skrivajo zametki, ki segajo vse do 6. stoletja.

Poslikava stropa v eni od številnih soban gradu Khislstein. Leta 1578. je grad kupil baron Janez Khisl. Po njem se grad tudi imenuje.

Poslikava stropa gradu Khislstein. Danes ima v gradu svoje prostore Gorenjski muzej, s stalno razstavo Prelepa Gorenjska

Čudovita omara za shranjevanje živil, oziroma morajna, iz 19. stoletja. Omara ima ključavnico, saj so v obdobju lakote, ko je hrane primanjkovalo, starši zaklepali omaro, otrokom pa so rekli, da kruh spi. (napis ob eksponatu)

Komplet lesena šolska miza s stolom in tablice za pisanje

Ohranjen latinski napis, na stopnišču gradu Khislstein

Poslikano pohištvo iz 19. stoletja. Skrinja, omara, zibelka. Ljudska ustvarjalnost nima meja. Tako pohištvo so ponavadi k hiši prinesle neveste, s svojo balo.

Ena od sob v Gorenjskem muzeju, z izvirno stensko poslikavo, predstavlja način življenja uglednih meščanskih družin. V 19. stoletju je bilo moderno bidermajersko pohištvo pa tudi klavir je bil obvezen del opreme.

Ohranjena originalna stenska poslikava in meščanski bidermajerski predalnik z vitrino

Na dvorišču gradu Khislstein se nahaja vodnjak sv. Janeza Nepomuka. Vodnjak je delo kiparja Franca Bernekerja. Nastalo je med leti 1911. do 1913.

Vhodni kamniti portal v grajskem obzidju, vodi na dvorišče gradu Khislstein. Nastal je v drugi polovici 16. stoletja, prav tako kot vhodni portal v grad, ki je tudi lepo viden na fotografiji.

Renesančni dvorec iz začetka 17. stoletja, s kamnoseškim okrasjem in biforo. Mestna hiša na Glavnem trgu 4 v starem mestnem jedru Kranja

Mrežasto obokan strop v veži mestne hiše. Od tu je tudi vhod v starejši del mestne hiše, to je vogalna hiša, ki ima stolp z uro.

Mrežasto obokan strop v veži in polkrožni kamniti portal, ki vodi v starejši del mestne hiše. Ta del je bil, ob sejemskih dnevih, namenjen za shranjevanje blaga.

Notranjost mestne hiše. V njej ima prostore Gorenjski muzej. Na ogled so postavljene tri stalne razstave: kiparska zbirka Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava - Železna nit in etnološka razstava - Ljudska umetnost na Gorenjskem

V prvem nadstropju mestne hiše je renesančna poročna dvorana s kasetnim lesenim stropom

Bogato intarzirana vhodna vrata v renesančno poročno dvorano, nosijo letnico 1638.

Detajl vhodnih vrat mestne hiše. Stara ključavnica, kljuka in trkalo


Povezano: Kranj, staro mestno jedro

Vir: voden ogled z muzejskim vodičem

Brošura - Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, 2008

muzejske zloženke

gorenjski-muzej.si

Kranj, staro mestno jedro

Staro mestno jedro Kranja, je kot nekakšen polotok, objet z reko Savo in Kokro. Krasijo ga številne zanimive in zgodovinsko pomembne hiše in palače, poslikave, arhitekturni elementi, zanimiva dvorišča, dvorci, vodnjaki in cerkve. Tu je preživel zadnja leta svojega življenja, slovenski pesnik, dr. France Prešeren. Tu je deloval slovenski baročni slikal, Leopold Layer. Tu se je, 19. novembra 1808. rodil Janez Bleiwais, veterinar, novinar, politik, narodni buditelj.
V starem mestnem jedru Kranja, je svoj pečat pustil tudi arhitekt, Jože Plečnik. Oblikoval je arkade pred Prešernovim gledališčem in vhodni portal. Po njegovih načrtih, stojijo arkade tudi ob Roženvenski cerkvi.
Ogromno znamenitosti in zanimivosti, na razmeroma majhnem prostoru, starega mestnega jedra, ki jih je treba videti.

Zanimiva hiša, na Tavčarjevi ulici, v starem mestnem jedru Kranja, je iz leta 1527. Bogato poslikana hiša, s kamnitim portalom in pomolom, je bila nekoč mitnica.

Stara pošta, zgradba na začetku starega mestnega jedra. Krasijo jo kipi, na visokih stebrih, delo kiparja Lojzeta Dolinarja

Doprsni kip, slovenskega generala in pesnika, Rudolfa Maistra

Barvita Tavčarjeva ulica v Kranju, s strnjenim nizom, enonadstropnih hiš, na obeh straneh ulice

Baročna, enonadstropna hiša, na Tavčarjevi ulici, je rojstna hiša dr. Janeza Bleiweisa (1808 do 1881). Bil je veterinar, politik, pisatelj, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic pa še kaj bi se verjetno našlo. Na hiši je danes spominska plošča

Hiša z zanimivim stolpičem

Prešernovo gledališče, na Glavnem trgu 6, v Kranju. Zgradba je bila postavljena leta 1908. Sprva je bil v njej Ljudski dom, leta 1940. pa so v njej začeli urejati gledališče in jo tudi povišali za eno nadstropje. Med vojno so dela zastala. Leta 1950. pa se je obnove pročelja lotil arhitekt Jože Plečnik. (Wikipedia)

Monumentalni, bronasti kip, stoječega pesnika dr. Franceta Prešerna, je delo dveh kiparjev. Peter Loboda in Frančišek Smerdu, sta kip ustvarjala med leti 1950 do 1952, ko je bil tudi postavljen, pred Prešernovim gledališčem

Bogat vhodni Plečnikov portal Prešernovega gledališča,

Hiše s pomoli, na Glavnem trgu

Kranj, Prešernovo mesto

Osrednja hiša, ki je del kranjske mestne hiše, je renesančni dvorec, iz začetka 17. stoletja

Vogalna hiša, s stolpičem z uro, sodi k mestni hiši. Je njen starejši del, saj jo pisni viri prvič omenjajo že v prvi polovici 16. stoletja.

Vodnjak na Glavnem trgu, so postavili leta 1995. Po ohranjenih načrtih, iz leta 1837, so vodnjak rekonstruirali. Obelisk predstavlja reki, Savo in Kokro.

Ohranjena poslikava, na pročelju srednjeveške hiše, iz prve polovice 16. stoletja. Danes ima v Pavšlarjevi hiši prostore, Galerija Prešernovih nagrajencev.

Detajl kamnitega vhodnega portala Pavšlarjeve hiše, na Gornjem trgu

Arkadno dvorišče Pavšlerjeve palače, ki je bila zgrajena iz treh hiš, sredi 16. stoletja

Veža Pavšlerjeve hiše z ohranjenim gotskim portalom

Kranj, Glavni trg

Dvonadstropna, triosna hiša, s frčado in arkadnim pritličjem. Žal, z novimi, plastičnimi okni

Hiša kulture, mladinski center ali samo zanimivo poslikana hiša v starem mestnem jedru Kranja

Layerjeva hiša, na Tomšičevi 32, v Kranju. V hiši je deloval, eden pomembnejših slovenskih baročnih slikarjev, Leopold Layer (1752 do 1828). Njegova slika Marije Pomagaj, krasi romarsko cerkev na Brezjah. 

Detajl kamnitega vhodnega portala, hiše Layer

Poslikava stropa v eni od soban, hiše Layer

S štukaturno poslikavo okrašen strop hodnika v Layerjevi hiši

Kmečki motiv, poslikava na stropu v hiši Leopolda Layerja v Kranju, je delo Jurija Tavčarja iz Idrije.


Povezano, enodnevni izlet na Gorenjsko:

Crngrob in cerkev

Škofja Loka

Vir: Register nepremične kulturne dediščine

Brošura, Dediščina Kranja, Trideset znamenitosti Mestne občine Kranj, 2008