Prikaz objav z oznako Janez Bleiweis. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Janez Bleiweis. Pokaži vse objave

sreda, 6. julij 2016

Kranj, staro mestno jedro

Staro mestno jedro Kranja, je kot nekakšen polotok, objet z reko Savo in Kokro. Krasijo ga številne zanimive in zgodovinsko pomembne hiše in palače, poslikave, arhitekturni elementi, zanimiva dvorišča, dvorci, vodnjaki in cerkve. Tu je preživel zadnja leta svojega življenja, slovenski pesnik, dr. France Prešeren. Tu je deloval slovenski baročni slikal, Leopold Layer. Tu se je, 19. novembra 1808. rodil Janez Bleiwais, veterinar, novinar, politik, narodni buditelj.
V starem mestnem jedru Kranja, je svoj pečat pustil tudi arhitekt, Jože Plečnik. Oblikoval je arkade pred Prešernovim gledališčem in vhodni portal. Po njegovih načrtih, stojijo arkade tudi ob Roženvenski cerkvi.
Ogromno znamenitosti in zanimivosti, na razmeroma majhnem prostoru, starega mestnega jedra, ki jih je treba videti.

Slovenija, Gorenjska
Zanimiva hiša, na Tavčarjevi ulici, v starem mestnem jedru Kranja, je iz leta 1527. Bogato poslikana hiša, s kamnitim portalom in pomolom, je bila nekoč mitnica.
Slovenija, Gorenjska
Stara pošta, zgradba na začetku starega mestnega jedra. Krasijo jo kipi, na visokih stebrih, delo kiparja Lojzeta Dolinarja
Slovenija, Gorenjska
Doprsni kip, slovenskega generala in pesnika, Rudolfa Maistra
Slovenija, Gorenjska
Barvita Tavčarjeva ulica v Kranju, s strnjenim nizom, enonadstropnih hiš, na obeh straneh ulice
Slovenija, Gorenjska
Baročna, enonadstropna hiša, na Tavčarjevi ulici, je rojstna hiša dr. Janeza Bleiweisa (1808 do 1881). Bil je veterinar, politik, pisatelj, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic pa še kaj bi se verjetno našlo. Na hiši je danes spominska plošča
Slovenija, Gorenjska
Hiša z zanimivim stolpičem
Slovenija, Gorenjska
Prešernovo gledališče, na Glavnem trgu 6, v Kranju. Zgradba je bila postavljena leta 1908. Sprva je bil v njej Ljudski dom, leta 1940. pa so v njej začeli urejati gledališče in jo tudi povišali za eno nadstropje. Med vojno so dela zastala. Leta 1950. pa se je obnove pročelja lotil arhitekt Jože Plečnik. (Wikipedia)
Slovenija, Gorenjska
Monumentalni, bronasti kip, stoječega pesnika dr. Franceta Prešerna, je delo dveh kiparjev. Peter Loboda in Frančišek Smerdu, sta kip ustvarjala med leti 1950 do 1952, ko je bil tudi postavljen, pred Prešernovim gledališčem
Slovenija, Gorenjska
Bogat vhodni Plečnikov portal Prešernovega gledališča,
Slovenija, Gorenjska
Hiše s pomoli, na Glavnem trgu
Slovenija, Gorenjska
Kranj, Prešernovo mesto
Slovenija, Gorenjska
Osrednja hiša, ki je del kranjske mestne hiše, je renesančni dvorec, iz začetka 17. stoletja
Slovenija, Gorenjska
Vogalna hiša, s stolpičem z uro, sodi k mestni hiši. Je njen starejši del, saj jo pisni viri prvič omenjajo že v prvi polovici 16. stoletja.
Slovenija, Gorenjska
Vodnjak na Glavnem trgu, so postavili leta 1995. Po ohranjenih načrtih, iz leta 1837, so vodnjak rekonstruirali. Obelisk predstavlja reki, Savo in Kokro.
Slovenija, Gorenjska
Ohranjena poslikava, na pročelju srednjeveške hiše, iz prve polovice 16. stoletja. Danes ima v Pavšlarjevi hiši prostore, Galerija Prešernovih nagrajencev.
Slovenija, Gorenjska
Detajl kamnitega vhodnega portala Pavšlarjeve hiše, na Gornjem trgu
Slovenija, Gorenjska
Arkadno dvorišče Pavšlerjeve palače, ki je bila zgrajena iz treh hiš, sredi 16. stoletja
Slovenija, Gorenjska
Veža Pavšlerjeve hiše z ohranjenim gotskim portalom
Slovenija, Gorenjska
Kranj, Glavni trg
Slovenija, Gorenjska
Dvonadstropna, triosna hiša, s frčado in arkadnim pritličjem. Žal, z novimi, plastičnimi okni
Slovenija, Gorenjska
Hiša kulture, mladinski center ali samo zanimivo poslikana hiša v starem mestnem jedru Kranja
Slovenija, Gorenjska
Layerjeva hiša, na Tomšičevi 32, v Kranju. V hiši je deloval, eden pomembnejših slovenskih baročnih slikarjev, Leopold Layer (1752 do 1828). Njegova slika Marije Pomagaj, krasi romarsko cerkev na Brezjah. 
Slovenija, Gorenjska
Detajl kamnitega vhodnega portala, hiše Layer
Slovenija, Gorenjska
Poslikava stropa v eni od soban, hiše Layer
Slovenija, Gorenjska
S štukaturno poslikavo okrašen strop hodnika v Layerjevi hiši
Slovenija, Gorenjska
Kmečki motiv, poslikava na stropu v hiši Leopolda Layerja v Kranju, je delo Jurija Tavčarja iz Idrije.


Povezano, enodnevni izlet na Gorenjsko:

Crngrob in cerkev

Škofja Loka


Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Brošura, Dediščina Kranja, Trideset znamenitosti Mestne občine Kranj, 2008


sreda, 29. oktober 2014

Navje, spominski park znamenitih Slovencev

Znamenitosti Ljubljane: Navje, pokopališče in spominski park znanih in znamenitih Slovencev, je uredil arhitekt Jože Plečnik. Današnje Navje je del ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, ki je stalo na mestu današnjega Gospodarskega razstavišča in Plečnikovega semenišča, danes Pionirski dom.

Glavni vhod na pokopališče Navje, ob Vilharjevi ulici

Grob Plečnikovih staršev. Andrej (1835-1891)in Helena (1831-1899) Plečnik, sta bila pokopana na tem mestu, ko je bilo tu še pokopališče pri Sv. Krištofu. Obelisk je iz nabrežinskega apnenca.
Odtočna cev na strehi arkad, se zaključi z ljubljanskim zmajčkom

Valentin Vodnik (1758-1819). Spomenik, v obliki žlebljenega stebra, iz črnega lesnobrdskega apnenca, so postavili Vodnikovi prijatelji. Leta 1839. ko so spomenik popravljali pa so mu dodali še Jonski kapitel.
Josip Jurčič, slovenski pisatelj, dramatik in časnikar (1844. Muljava - 1881. Ljubljana)

Matija Čop, literarni zgodovinar, teoretik, kritik in dober prijatelj Franceta Prešerna (1797. Žirovnica -1835. Ljubljana). Spomenik na Navju, je imel na stebru sovo, ob vznožju pa odprto knjigo, simbola modrosti in učenosti. Danes ju ni več, ostal je samo odrezan steber in pozlačena bršljanova vejica.

Emil Korytko je bil etnograf, rojen v Lvovu leta 1813, umrl je v Ljubljani leta 1839. V Ljubljano je bil izgnan, tu pa se je spoprijateljil s Francetom Prešernom, ki ga je učil slovensko, Korytko pa Prešerna poljsko. Kot etnograf je zbiral slovenske ljudske pesmi. Na njegovem spomeniku so Prešernovi verzi. (wikipedija)

Fran Maselj Podlimbarski (1852-1917) slovenski pisatelj in častnik. 
Nagrobna plošča Karoline pl. Bleiweis (1812-1899). Dunajčanka in žena slovenskega veterinarja in politika Janeza Bleiweisa. Ko je študiral na Dunaju, je stanoval pri njeni družini

Nagrobnik Czernyjevih.
Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist (1867. Sorica - 1911. Ljubljana)

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, zgodovinar, preroditelj (1756. Radovljica - 1795. Ljubljana)
Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, gozdar ( 1793. Chrudim, Češka - 1857. Ljubljana)

Janez Bleiweis, doktor medicine in veterinar pa tudi pomemben slovenski politik (1808-1881)

Arkade na Navju, kjer so spomeniki in nagrobne plošče številnih znanih in pomembnih Slovencev.

Nagrobnik družine Blaznik. Jožef Blaznik, tiskar in založnik (1800. Idrija - 1872. Ljubljana)
Marija Pleiveiss, avtorica prve slovenske kuharske knjige. Bila je tretja žena Valentina Pleiweisa, očeta Janeza Bleiweisa
Zanimiv nagrobnik, ki je bil postavljen za barona Ludovika Ahila MacNevena, potomca irske plemiške družine (1795. Praga - 1873. Ljubljana). Poročen je bil s hčerko ljubljanskega župana, Viktorijo Eleonoro baronico Codelli. Na nagrobniku je družinski grb. Na levi strani stoji grajski stolp na njem pa lovski pes. Na desni je jeruzalemski križ

Štirje visoki kamniti stebri na ljubljanskem Navju so bili nekoč del vhodnega portala Glasbene matice na Vegovi ulici


Navje, pokopališče znanih in pomembnih Slovencev, zaključujejo Plečnikovi stebri.
Vir: Ljubljansko Navje, Milena Piškur, Sonja Žitko

DZS, 1997