Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010

Lenart v Slovenskih goricah

Po gradu Hrastovec in Spodnji Voličini smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, napotili v Lenart. Središče istoimenske občine v Slovenskih goricah, ki je bil kot mesto razglašen šele leta 1989. Ime je dobil po cerkvi sv. Lenarta, ki stoji v središču slikovitega starega mestnega jedra. Osrednji trg s fontano in spomenikom padlih v NOB, oklepajo hiše, ki so večinoma iz 19. stoletja. Starejše, lesene hiške so pogorele v požarih, ki so večkrat opustošili Lenart.
Večja znamenitost mesta je prav gotovo baročna cerkev sv. Lenarta z gotskimi oporniki. Krasijo jo baročni oltarji. Glavni in oba stranska oltarja sta delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Cerkev ima tudi dve stranski baročni kapeli. Oltarno sliko sv. Lenarta, je naslikal avstrijski baročni slikar Martin Johann Kremserschmidt.
Zanimiva je tudi visoko pritlična baročna hiška na Trgu osvoboditve, v kateri je bil nekoč stari rotovž. Ob Mariborski ulici, pod cerkvijo pa stoji hiša iz začetka 17. stoletja. Na kamnitem portalu ima grb družine Herberstein, ki so imeli tu svoje posesti. V hiši je bila tudi sirotišnica. V Lenartu mi je bila najbolj všeč Ptujska ulica, na kateri je niz pritličnih, podolgovatih hiš, v panonskem slogu. Vhodni portali so obrnjeni na cesto, na drugi strani pa imajo dvorišča s čudovitim razgledom na Slovenske gorice.

Lenart v Slovenskih goricah

Grb grofa Herbersteina, nad vrati pritlične hiše iz 17. stoletja

Pritlična hiša iz prve polovice 17. stoletja, z dvokapno streho na čop, stoji ob Mariborski ulici

V hiši, na Mariborski cesti v Lenartu, je bila v nekem obdobju tudi sirotišnica. Ustanovil jo je par, ki ni imel svojih otrok. V njej je bil tudi stari trški "špital"

Župnijska, gotsko-baročna cerkev sv. Lenarta in župnišče stojita v središču starega mestnega jedra Lenarta. Župnišče je današnjo podobo dobilo leta 1862. 

Ciril in Metod, slika v župnišču 

Na desni stoji mestna hiša

Spomenik posvečen vsem žrtvam nasilja v drugi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1976. Avtorica je kiparka Vlasta Zorko Tihec

Ploščad na Trgu osvoboditve s fontano in spomenikom. Trg obkrožajo trške hiše, ki so večinoma iz začetka 19. stoletja, kajti trg je v svoji zgodovini večkrat pogorel. Simpatična hiška, prva z desne, je stari rotovž. 

Zunanji, gotski del prezbiterija cerkve sv. Lenarta, po kateri je kraj dobil svoje ime. Cerkev se omenja že leta 1196. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1518. Zvonik so zgradili leta 1531. v njem pa še vedno zvoni zvon z letnico 1573.

Baročni oltar med gotskimi okni. Glavni oltar je posvečen sv. Lenartu, zavetniku za zdravje živine in rešitelja jetnikov. Slednje je reševal iz ječ in jim priskrbel kos zemlje, da so se lažje vključili v življenje. Oltarna slika je delo baročnega slikarja Martina Johanna Kremserschmidta (1718-1801). Kar nekaj njegovih slik lahko vidimo tudi v samostanski cerkvi v Velesovem. 

Cerkev sv. Lenarta ima dve stranski kapeli, ki so ju prizidali v začetku 18. stoletja. Ena je posvečena Mariji, druga pa ...

... sv. Sebastjanu.

Sv. Metod, v stranski kapeli sv. Sebastjana

Stranski baročni oltar posvečen sv. Florjanu. Ob njem sta kipa sv. Janeza in sv. Pavla

Orgle na koru in rebrasti strop

Desni, baročni stranski oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. Glavni in oba stranska oltarja so delo slovenskega kiparja in rezbarja iz Maribora, Jožefa Holzingerja (1735-1797)

Gotski portal s kovanimi vrati

Baročna, lesena prižnica

Zaprta kapelica prislonjena h cerkvenemu obzidju

Nagrobna plošča z letnico 1645

Gotski portal

Detajl gotskega portala

Pritlična, sedem osna, klasicistična hiša, na Ptujski cest, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. Glavni vhod krasijo pilastri. Na pročelju je mesto Lenart, postavilo spominsko ploščo. V tej hiši je, med leti 1908. do 1945. živel sodnik in pisatelj, Ožbolt Ilaunig 

Hiša, šola in cerkev sv. Lenarta. Stičišče Ptujske ceste in Trga osvoboditve. Dvonadstropna šola je bila zgrajena leta 1895.

Na Ptujski cesti so si hiše zelo podobne. Pročelja, ki gledajo na cesto so pritlična, hiše so podolgovate. Na drugi strani imajo dvorišča, vrtove in čudovite poglede na Slovenske gorice

Stanovanjska hiša iz prve polovice 19. stoletja ima na stranski fasadi zaprto, leseno verando

Še ena čudovita pritlična hiša, ki je danes lepo prenovljena. Poleg arhitekturnega okrasja in baročnega portala jo krasi tudi veliko rož. V osnovi je bila hiša zgrajena v drugi polovici 18. stoletja, kasneje so jo predelali in danes je čudovita. 

Triosna, baročna hiška, na Trgu osvoboditve 5, je stari rotovž oziroma mestna hiša, ki so jo postavili leta 1675. Ima okna s kamnito obrobo in baročnimi mrežami. V Lenartu je trški sodnik, že leta 1787, prisegal tudi v slovenskem jeziku. Na ploščadi za hišo je danes tržnica.

Verjetno vogalni kamen. Zdaj stoji ob starem Rotovžu

Na levi strani je gospodarsko poslopje, zgrajeno leta 1830. Na desni strani, na Jurovski cesti, stoji dvonadstropna hiša s kamnitim portalom in letnico 1831.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Spodnja Voličina

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

zupnija-lenart.si

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988