Iz Poljan na Ljubljanski grad

Pešpot na Ljubljanski grad sem pričela pri mogočnem Narodnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah, ki stoji ob ulici Janeza Pavla II. Na današnji Streliški cesti 18 nas spominska tabla seznani, da je konec 18. stoletja, na tem mestu želel zgraditi družinsko hišo dramatik Anton Tomaž Linhart, rojen v Radovljici. V Literarnem atlasu Ljubljane lahko preberemo, da je tu uredil vrt in začel zidati hišo, vendar ga je prehitela smrt. Zapustil je ženo in dve hčerki. V istem atlasu sem zasledila, da je v sosednji hiši, na številki 20, nekaj časa živel pisatelj Ivan Cankar in njegov bratranec, umetnostni zgodovinar Izidor Cankar. Skoraj literarna četrt bi lahko rekli 😊
Od tu se lahko odpravimo na grad po bolj položni cesti ali po urejeni bližnjici. Ta nas pripelje do simpatične gotske kapelice iz leta 1916. Na drugi strani hriba, obrnjen proti botaničnem vrtu, so leta 2016. zasadili Grajski vinograd, ki premore kar 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte. Ob njem je lepo urejena pešpot, tudi klopi ne manjkajo, ki vodi mimo Plečnikovih Šanc do mogočne srednjeveške graščine, ki jo vestno obnavljajo, tako da je ob vsakem obisku zaslediti kakšen nov detajl 🏰

Pogled na sakralno četrtna Poljanah, mogočna cerkev sv. Jožefa, Plečnikov Dom duhovnih vaj in sedež vatikanskega nuncija v Ljubljani.

Sprehajalna pot na Ljubljanski grad iz smeri Poljan in Streliške ulice.

Na pobočju grajskega griča stoji gotska kapelica zaprtega tipa s preddverjem in dvokapno streho

Gotska kapela s kipom Marije, je bil postavljena leta 1916. Letnica na hrbtni strani

Na obeh straneh kapelice je po eno manjše gotsko okno

Kamnita plošča na hrbtni strani kapele z letnico 1916

Kapela na prostem?

Pešpot oziroma sprehajalna pot ob grajskem vinogradu

Grajski vinograd so zasadili leta 2016, ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Na informativni tabli beremo, da so tu zasadili 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte, belpin in rdečegrajec. 

Plečnikove Šance

Ljubljanski grad s srednjeveško zasnovo in dvorec pod njim

Bronasti spomenik kmečkim uporom, postavljen leta 1974, detajl. Avtor je kipar Stojan Batič

Rekonstrukcija vogalnega pomola na kamnitih konzolah

Štirje pomoli (eden je izpadel iz kadra), vsak na treh kamnitih konzolah

Gotski kamniti portal, nekdanji vhod v grad. Na vrhu je ohranjen del napisa A. E. I. O. U. , ki ni mišljen kot zapis slovenskih samoglasnikov 😎 Informativna tabla nam pove kaj črke pomenijo: Austriae est imperare orbi universo / Avstrija je poklicana vladati vesoljnemu svetu. Tako si je zamišljal cesar Friderik III. Habsburški, v drugi polovici 15. stoletja 😎

Sezona drsanja na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še kar traja 

Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu je zelo fotogenična. V samostanu, ki je ob njej pa se skriva čudovita frančiškanska knjižnica, ki jo občasno odprejo tudi za ogled. 

Ljubljana kot na dlani. Z Ljubljanskega gradu si jo lahko ogledamo z vseh strani 😍

Razgledna pot s precej ovinki a bolj položna od ostalih

Pešpot na Ljubljanski grad ali pa v obratno smer 😎


Podobno:

Pešpot ob reki Savi

Plečnikova notranja oprema

Arhitekta Jožeta Plečnika skoraj vsi poznamo po Narodni in univerzitetni knjižnici, po žalostnem stadionu, po monumentalnih Plečnikovih Žalah, po številnih velikih in manjših cerkvah, mostovih, spomenikih in še bi lahko naštevala. Arhitekt nam je manj poznan po notranji opremi, saj so interierji pogosto skriti očem širše javnosti.
S pomočjo Umetnostnozgodovinskega društva smo si tovrstno Plečnikovo delo ogledali v čudoviti visokopritlični vili na ljubljanskih Poljanah. Leta 1912. jo je zgradil gradbenik Matko Prelovšek in v njej tudi bival s svojo družino. Med leti 1931. do 1933. je arhitekt Plečnik vili dodal zunanje stopnišče, uredil park z ribnikom in paviljonom. Ker smo prišli v večernem času, si parka nismo mogli ogledati. Smo bili pa zelo navdušeni nad originalno Plečnikovo notranjo opremo

Čudovite vezenine, uokvirjene kot slike, po modnih smernicah prve polovice 20. stoletja, krasijo stene knjižnice.

Vezena zavesa

Zgornji del sten v knjižnici je Plečnik obdal s čudovitimi vezeninami, ki jih je imela gospodarica vile

Knjižnica je opremljena z originalnimi Plečnikovimi fotelji in klubsko mizo. Tudi preproge so del Plečnikove notranje opreme.

Jedilnica in dnevni prostor sta ločena z oboki in stebri iz marmorja. Jedilna miza, stoli, kandelaber in predalnik. Definitivno Plečnik 😎

Plečnikov kandelaber. Zanimiv je tudi radiator, ki še vedno deluje čeprav je častitljive starosti, začetek 20. stoletja.

Originalna Plečnikova stola za jedilnico.

Z marmorjem obložen kot v jedilnici, z umivalnikom in medeninasto pipo.

Marmorni umivalnik in medeninasta pipa od blizu. Mislim, da je samo pipa Plečnikovo delo.

Prepoznaven Plečnik. Lesen predalnik na kamnitih nogah in z velikim okvirjem za fotografije

Lestenec v jedilnici

Plečnikov napis na lestencu

Plečnikov stol in stojalo za svečo

Medeninasta posodica z zmajčkom

Kam vodijo Plečnikova vrata? V zakristijo ali mogoče v spovednico? Nič od tega. Za njimi je niša s policami za odlaganje kozarcev ... 😎

Parket v jedilnici iz leta 1911 

Leseni kasetni strop v dnevni sobi

Razvejan Plečnikov lestenec

Arhitekt Jože Plečnik ni ustvarjal samo megalomanskih cerkva, lotil se je tudi drobnih predmetov kot je pepelnik 😎

Plečnikova peč z leseno klopjo

Čudovita, visokopritlična vila z vrtom je bila zgrajena leta 1912. po načrtih inženirja Matka Prelovška. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1931. vili dodal zunanje stopnišče, paviljon in ribnik na vrtu in opremil nekaj notranjih prostorov.

Plečnikove foto zgodbe:

Plečnikova hiša

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Naš enodnevni izlet po poti slikarke Ivane Kobilca, smo začeli v Podbrezju, ki ga je zelo rada obiskovala in končali v ljubljanski Narodni galeriji, kjer visi kar nekaj njenih slik, med njimi tudi slavni Kofetarica in Poletje. Med potjo smo se ustavili na čudovitem gorenjskem gradu Strmol, kjer so, v času zakoncev Hribar, prav tako visele slike Ivane Kobilca.

Želeli smo si ogledati tudi Cerklje na Gorenjskem, toda popoldanska nevihta nam je to onemogočila, tako da smo si ogledali samo baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, z zlatim glavnim oltarjem in poslikavo Leopolda Layerja. Pred cerkvijo stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, v prepoznavnem slogu arhitekta Jožeta Plečnika. Pri načrtovanju je sodeloval tudi njegov pomočnik Anton Bitenc. Spomenik v obliki stožca in z dvojnim vodnjakom ter z že omenjenim kipom, so postavili leta 1954. Kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. in je prvotno stal drugje.
Ob cerkvi stoji tudi čudovita secesijska vila, ki je bila v lasti ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Ker pa je treba na izletu tudi jesti, smo se ustavili v Zgornji Beli, kjer imajo v tamkajšnjem gostišču, zadnje čase zelo moden turistični produkt, "glamping". Skozi vasico tečeta potoka Bela in Belica. Ponekod so tudi danes vidne sledi nekdanje mlinarske in fužinarske obrti.

Spomenik skladatelju Davorinu Jenku so postavili leta 1954. po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Doprsni kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. Kip je bil del starejšega spomenika, ki je prvotno stal drugje.

V starem mestnem jedru stoji vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). Danes bi rekli vikend, saj naj bi jo uporabljal le v poletnih mesecih. Hišo krasijo leseni dodatki, ki so umetelno izrezljani in me spominjajo na idrijsko čipko 😎

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem. Današnja cerkev je iz leta 1777, ko so staro podrli, z izjemo prezbiterija in zgradili novo. Cerkev je bila posvečena leta 1783.

Baročni zlati oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Mojster, ki je ustvaril to umetnino, naj bi bil Poljak Peter Žiwobski. Kipar je nekaj let živel v Podbrezju in tam tudi odprl svojo delavnico. Od njegovega oltarja, ki je bil izdelan okoli leta 1780, so se ohranile plastike. Nastavek je bil izdelan na novo, leta 1819. Oltarna slika, Marijino vnebovzetje, je delo slikarja Leopolda Layerja, iz Kranja. 

Freske na stropu prezbiterija in ladje je, leta 1889, naslikal slikar Matija Koželj (1842-1917)

V cerkvi so skozi stoletja, delovale različne bratovščine in skoraj vsaka je imela svoj oltar. Danes so ohranjeni zgolj posamezni kipi

Baročna prižnica iz črnega marmorja, je bila izdelana za prejšnjo, starejšo cerkev, od katere so ohranili samo prezbiterij. Prižnico pripisujejo ljubljanskemu kamnoseku, Mihaelu Cussa. Leta 1777, ko so staro cerkev podrli, so začeli zidati novo, po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797)

Poslikan obok nad prezbiterijem. Slikar Matija Koželj

Baročne orgle

Freska, Marijino kronanje

Stranski baročni oltar sv. Mihaela. Oltarna slika je delo ljubljanskega slikarja Ivana Franketa (1841. Dobje pri Poljanah - 1927. Ljubljana).

V Zgornji Beli so se nekdaj ukvarjali tudi z mlinarstvom. Hiši ob potoku Bela se po domače pravi "Pri Mlinarju" 

Skozi vas Zgornja Bela, tečeta potoka Bela in Belica. Prebivalci so se ukvarjali z mlinarstvom in fužinarstvom

Pritlična kmečka hiša, s podstrešjem in dvokapno streho na čop. Pritličje in podstrešje ločuje preklada pokrita s strešniki

V celoti zidano gospodarsko poslopje z gankom v nadstropju in zračnimi linami na podstrešju.

Spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. 

"Glamping" hiška v Zgornji Beli na Gorenjskem

Umetno jezerce z lesenim mostičkom, ob gostišču v Zgornji Beli pri Preddvoru.

Gostišče Pr'Bizjak v Zgornji Beli pri Preddvoru.




Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Breg ob Kokri, cerkev sv. Lenarta

Vir: voden ogled

tourism-cerklje.si

Register NKD

Barok na Slovenskem